The Century of the Self

Dokumentarna mini serija v 4 delih

»Serija govori o tem, kako so ljudje na oblasti uporabili Freudove teorije z namenom, da bi v dobi množične demokracije kontrolirali nevarne ljudske množice.«

Adam Curtis

Serija štirih enournih dokumentarcev skozi prizmo Freudove psihoanalize raziskuje vzpon potrošniške družbe v 20. stoletju.

Triumf »jaza« je v 20. stoletju pomenil uveljavitev demokracije, v kateri je moč odločanja na videz prešla na ljudi. Gotovo je posledica tega dejstvo, da imajo ljudje danes občutek, da so stvari v njihovih rokah. Vendar, a je to res? »The Century of the Self« pripoveduje kontroverzno zgodbo o vzponu množične potrošniške družbe, o tem kako je bila ustvarjena in v čigavem interesu.

V srcu te nove socialne zgodovine je Freudova dinastija. Sigmund Freud, kot oče psihoanalize, njegov nečak Edward Bernays, kot pionir odnosov z javnostjo (PR), Sigmundova hčerka Anna Freud in njegov vnuk, sodobni PR guru, Matthew Freud.

Delo Sigmunda Freuda je spremenilo svet in način kako ga dojemamo. S tem, ko je predstavil princip dostopanja do podzavesti, je Freud ponudil uporabno orodje za razumevanje skritih želja ljudi. Njegovo delo je služilo za podlago svetu političnih »spin doktorjev«, oglaševalskih mogotcev in prepričanja, da je osnovni cilj bivanja sreča in zadovoljitev vseh naših želja.

Prvi del:

Happiness Machines

Prvi del serije je posvečen odnosu med Sigmundom Freudom in njegovim nečakom Edwardom Bernaysom, ki je danes znan predvsem kot pionir ene najbolj rastočih sodobnih dejavnosti – odnosov z javnostjo (s tujko PR – »public relations«). Bernays je bil prvi, ki je Freudove ideje uporabil za manipulacijo z masami. Ameriškim korporacijam je pokazal način kako lahko ljudi prepričajo, da si želijo stvari, ki jih ne potrebujejo.

Za Bernaysa je bil to del načrta, ki je pomenil več, kot le način kako prodati nekaj, kar nima neke praktične vrednosti. Zanj je bil to novi način političnega razmišljanja. Z zadovoljitvijo notranjih neracionalnih želja bi ljudje lahko bili srečnejši in zadovoljnejši s svojim življenjem. To je bil začetek potrošniške miselnosti, ki dominira v današnjem svetu.

Drugi del:

The Engineering of Consent

Drugi del serije razkriva, kako so ljudje na oblasti v povojni Ameriki uporabili Freudove ideje o podzavesti za to, da so kontrolirali množice.

Politiki in načrtovalci družbe prihodnosti so verjeli Freudovi osnovni premisi, da so globoko v človeku skrite nevarne in neracionalne želje in strahovi. Bili so prepričani, da je sproščanje teh instinktov vodilo do barbarizma nacistične Nemčije. Da bi preprečili, da bi se kaj takšnega ponovilo, so želeli najti način, kako bi tega skritega sovražnika v človekovem umu lahko kontrolirali.

Hčerka Sigmunda Freuda, Anna Freud, in njegov nečak, Edward Bernays, sta ponudila strokovno podlago tovrstnemu iskanju. Ameriška oblast na čelu s svojimi kontraobveščevalnimi službami je na podlagi te filozofije razvila tehnike, s katerimi so opravljali in kontrolirali ameriško prebivalstvo. A to ni bila cinična vaja v manipulaciji. Ljudje na oblasti so verjeli, da je to edini način, na katerega lahko demokracija deluje. Vzpostaviti je potrebno stabilno družbo, ki bo zatrla divjega barbara, ki se skriva v jedru in pod površjem vsakega izmed nas.

Tretji del:

There is a Policeman Inside All Our Heads: He Must Be Destroyed

V šestdesetih je skupina psihoanalitikov izzvala Freudov vpliv in ideje. Navdih so našli pri Wilhelmu Reichu, Freudovem učencu, ki se je s časom obrnil proti svojemu učitelju. Verjel je, da notranji jaz ne potrebuje represije in kontrole, pač pa spodbudo, da se lažje izrazi. Iz tega se je rodilo politično gibanje, ki je ljudi osvobodilo psihološke konformnosti, ki sta jo v človekov um vsadili politika in biznis. Pričel se je vzpon tako imenovane »jaz« generacije.

Ameriške korporacije so hitro spoznale, da ta novi jaz ne predstavlja samo grožnje, pač pa tudi novo priložnost. V njihovem interesu je bilo ljudi spodbujati k občutku individualnosti, da so jim potem lahko prodajali načine, kako to individualnost izraziti.

Četrti del:

Eight People Sipping Wine in Kettering

Zadnja epizoda serije pojasnjuje kako so se politiki na levi, tako v ZDA kot v Veliki Britaniji, obrnili k tehniki, ki jo je v 20. stoletju na temelju Freudovih teorij razvil marketing.

Tako Laburisti pod vodstvom Tonya Blaira, kot Demokrati na čelu z Billom Clintonom, so za svoje politične načrte uporabljali metodo testnih skupin, ki so jih za potrebe marketinga razvili psihoanalitiki. Svojo politiko so prilagajali željam in občutkom ljudi na podoben način, kot jih je za svoje namene uporabljal marketing. Iz tega se je rodila nova kultura odnosov z javnostjo v politiki, gospodarstvu in novinarstvu.

Politiki so verjeli, da ustvarjajo novo in boljšo demokracijo, ki se resnično odziva na občutke posameznika. Vendar niso vedeli, da cilj teh, ki so te tehnike razvijali ni bil človeka osvoboditi, pač pa vzpostaviti nove oblike kontrole in nadzora.

Izvirno objavljeno na: http://www.zofijini.net/predavanja_century.html

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s