»Brainstorming« in oglaševanje

Metoda skupinskega, nekritičnega iskanja kreativnih idej, ki ga poznamo pod pojmom »brainstorming« oz. »viharjenje možgan« (http://en.wikipedia.org/wiki/Brainstorming), je še vedno eden najpopularnejših načinov kako oglaševalska industrija razvija svoje ideje. Metodo je v poznih tridesetih letih dvajsetega stoletja razvijal oglaševalec Alex Faickney Osborn in jo leta 1953 populariziral v knjigi »Applied Imagination«. Že vse od takrat pa potekajo tudi debate o tem ali ta metoda pri iskanju novih in inovativnih idej res prinaša boljše rezultate. Nedavno je v enem od svojih člankov na spletni strani Kvarkadabra o uspešnosti oz. neuspešnosti te metode pisal tudi Sašo Dolenc. V odlomku prispevka z naslovom »Kje se rojevajo ideje«, o »brainstormingu« zapiše naslednje:

»Ko razpravljamo o kreativnem sodelovanju, praviloma najprej pomislimo na metodo skupinskega iskanja idej, ki jo je kmalu po drugi svetovni vojni v knjižni uspešnici opisal Alex Faickney Osborn, sicer izvršni direktor ene od newyorških oglaševalskih agencij. Metodo je poimenoval viharjenje (brainstorming), njeno bistvo pa je v načelu, da se je treba med iskanjem idej vzdržati kritik, saj naj bi te negativno vplivale na sodelujoče.

Metoda se je vsekakor prijela in postala izredno priljubljena povsod, kjer so potrebovali sveže ideje. Manj navdušenja pa je požela pri strokovnjakih, ki so se ukvarjali z znanstvenimi raziskavami kreativnih procesov. Ko so konec petdesetih let metodo podrobno preverjali na testnih skupinah študentov, se je izkazalo, da so se skupine, ki so sledile pravilom viharjenja, odrezale bistveno slabše kot študenti, ki so naloge reševali samostojno. Posamezniki so prišli v povprečju do dvakrat več idej, ki so jih sodniki poleg tega spoznali tudi za kvalitetnejše, kot njihovi kolegi, ki so ideje lovili po pravilih viharjenja. Kot poroča Jonah Lehrer v sestavku Groupthink – The Brainstorming Myth (The New Yorker), so do podobnih zaključkov o škodljivosti ali vsaj neučinkovitosti metode viharjenja pozneje prišle tudi druge študije, a so jih v »kreativnih industrijah« dolgo časa ignorirali.

Podrobnejše raziskave so pokazale, da je pri metodi iskanja idej z viharjenjem najbolj problematično pravilo, da se je treba med zbiranjem idej vzdržati vsake kritike. Novejša spoznanja nasprotno kažejo, da je tudi v kreativni fazi izpostavljenost kritiki še kako pomembna, saj nas spodbudi, da problem vidimo še z drugega zornega kota. Primerna in predvsem ne žaljiva kritika nikakor ne zmanjšuje kreativnosti, ampak jo povečuje.«

Vir: http://www.kvarkadabra.net/article.php/Kje-se-rojevajo-ideje

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s