Oglaševanje in njena moralna vprašanja spornosti: kaj so dopustni načini oglaševanja in kakšne moralne cilje naj zasleduje?

Uvod

Majhni ali veliki, enostavni ali zelo privlačni in zanimivi plakati, letaki, zloženke,… nas s svojim sporočilom skušajo pritegniti ter nas prepričati, da se odločimo za njihovo ponudbo. Današnje prizadevanje oglaševalcev je prepričati kupce, ne glede na ceno. Mnogi ustvarjalci oglasov se pri tem ne ozirajo oziroma se ne zavedajo morebitnih posledic, ki jih pustijo njihova oglasna sporočila. Ustvarjalce oglasov pri oblikovanju bolj vodijo cilji usmerjeni k dobičku kot osebni etični standardi. Resničnost te teze bomo poskušali potrditi oz. ovreči. Eden od vzrokov je verjetno tudi množica oblikovalcev v svetu oglaševanja, ki morajo biti konkurenčni, da bi pridobili naročnike in si zagotovili delo.

Tako morajo oblikovalci velikokrat upoštevati končno mnenje naročnika pri oblikovanem izdelku, četudi se sami z njim ne strinjajo najbolj. Oblikovalci se torej morajo odločiti ali bodo zgolj izumljali vizualne nagovore, s pomočjo katerih bodo večali tržni delež oglaševalcev, ali pa bodo prevzeli odgovornost in pomagali graditi boljši svet. Ali imajo oblikovalci moč in odgovornost da ukrenejo kaj glede tega, pa bomo raziskali in predstavili v nadaljevanju.

Odgovornost in etika pri oblikovanju oglasnih sporočil

»Etika je ena sama in je enaka povsod. Splošne vrednote in moralna načela ter kreposti, ki jih kot družba poznamo, moramo preslikati na področje oblikovanja, pri čemer bomo seveda oblikovali nekatera bolj določena stališča, ki so vezana na specifičnost oblikovanja kot človekove dejavnosti.« (V. Strahovnik v S. Urukalo, 2010: 61)

Ker danes živimo v svetu, kjer je v ospredju demokracija, svoboda govora, se zdi, da je vse dopustno in legitimno. Zato oblikovalci oglasov velikokrat pozabljajo kje so meje okusnega, spornega in moralnega. Ločevanje med prav in narobe je postalo težje.

Odgovornost

Dvomi v poslanstvo in odgovornost grafičnega oblikovanja se v zadnjem desetletju porajajo predvsem zaradi neposredne povezanosti vizualnega komuniciranja z interesi kapitala ali idejami, izhajajočimi iz njega. Delo v oglaševanju in oblikovanje oglasnih sporočil izpostavljata vprašanje poklicne odgovornosti oblikovalca, saj je mnogokrat etika v oglaševanju prezrta in celo nezaželena. Posledično je prepoznati v oglasnih sporočilih majhno prisotnost družbene in socialne kritičnosti in odsotnost družbene občutljivosti. Kapital in v njegovem interesu naročnik oblikovalčevega dela sledita cilju čim večjega tržnega deleža ne glede na posledice. (S. Urukalo, 2010: 62)

Oblikovalec torej mora pri svojem delu upoštevati, da bo njegovo delo videla širša javnost, pri tem pa mora zato paziti kako, na kakšen način bo podal sporočilo javnosti, ki ga je od njega zahteval naročnik. Drugačna izbira slik, besed, postavitve besedila,… vse to lahko vpliva na drugačno interpretacijo oglasnega sporočila. »Rekli bi lahko, da je primarno poslanstvo grafičnega oblikovanja uspešnejša, bralcu lažja, kulturno vrednejša in bolj humana komunikacija.« (S. Urukalo, 2010: 63)  Interakcija z družbo in okoljem oblikovalcu nalaga družbeno odgovornost, ki se odraža v učinkih in posledicah njegovega delovanja v javnosti, med bralci, v stroki, naročniki in mediji, odgovornost mu torej nalaga spoštovanje norm družbenega okolja. »Oblikovalčevo družbeno odgovornost opredeljujejo pravnoformalna načela, ki implicirajo materialno odgovornost, ter etična načela.« (S. Urukalo, 2010: 64)

Etika

Etika predstavlja vrednostni sistem posameznika, saj vključuje vrednote, ki usmerjajo njegove odločitve in njegova dejanja. Etika je temelj človekovega odnosa do sebe in sveta. Etiko lahko zato opredelimo kot nauk o dobrem in človekovem moralno pravilnem delovanju. Etična načela lahko razumemo tudi kot dogovor, kot tista, ki predstavljajo kriterij, kodo, merila določenega kulturnega in družbenega okolja. Etika posameznika se vsaj v določeni meri prilagaja, podreja splošno sprejetim moralnim in etičnim načelom, ki prevladujejo v določeni skupnosti ali družbi. Vsak posameznik se mora sam sproti in avtonomno odločati, kako bo deloval. (S. Urukalo, 2010: 64)

Prav zato, ker je človek sposoben svobodno izbirati, načrtovati in predvidevati dobre in slabe posledice svojega delovanja, je odgovoren za posledice tega, kar zavestno naredi. Oblikovalci zato morajo zgraditi svoja načela in vrednote, saj jih brez teh lahko naročniki zlahka spreobrnejo v svojo korist, da popustijo slabim zahtevam, oblikujejo po njihovih navodilih in pri tem zanemarijo svoje mnenje in moralo. Na koncu pa se ne morejo sklicevati na naročnike, saj so oni tisti, ki imajo največ besede pri svojem delu. Zato je vprašanje – »Slediti kapitalu, pa čeprav z žrtvovanjem svojih načel?«, gotovo eno tistih ki se pogosto pojavlja pri oblikovalcih.

Vizualno komuniciranje odraža danes različne etične vsebine. S svojo večplastnostjo sporočila spregovorijo o notranji drži tako naročnika kot oblikovalca sporočila. Moralno etični oblikovalec – raziskovalec naj bi presegal ozek krog področja tehnologije in znanosti in se zavedal, da njegovo delovanje posega v okolje in družbo v širšem pomenu. (S. Urukalo, 2010: 66)

Interpretacija oglasnih sporočil

Odgovornost se interpretira tudi skozi osebno izkušnjo prejemnika in snovalca vizualnega sporočila. Interpretacija vse bolj temelji na osebni zgodbi, ki pa jo prejemniki različno prepoznajo – mišljeno, kot subjektivni pogled na oglase. Na to opozarjajo primeri, obravnavani na različnih razsodiščih, kajti neetično delovanje ni vedno tudi formalnopravno sporno. Danes lahko oblikovalci delujejo, tudi če s svojim znanjem počnejo neetične stvari. (S. Urukalo, 2010: 79)

Na komercialni televizijski postaji POP TV so v marcu 2005, v Sloveniji začeli prikazovati oglasno sporočilo s pozivom h gledanju nove televizijske oddaje »Sanjska ženska«. Oglasna sporočila so bila objavljena v nacionalnih tiskanih medijih in tako dostopna najširši javnosti.

Slika 1: Oglas za oddajo Sanjska ženska

Oglas prikazuje ženski spodnji intimni predel z neke vrste sodobnim »deviškim pasom« iz jekla, na kateri je ključavnica. Slogan oglasa pa je: »Kdo ima ključ do njenega srca?«. Motiv ženskega telesa ima ob izbranem sloganu zgolj vaginalno povezavo do čustev. Estetizirana podoba ženskega telesa, ki deluje kot kos nakita, se poigrava z mislijo, da je treba žensko vkleniti in jo izpustiti samo in zgolj, ko jo odpre določen ključ – moški. Oglas bi lahko interpretirali tudi tako, da namiguje na to, da je za ljubezen potrebno najprej odkleniti tisto ključavnico na deviškem pasu, šele nato pa na srcu. Oblikovalec vizualnih komunikacij Sašo Urukalo glede vsebine oglasa meni, da »Gre za moško fantazmo o večni devici, ki jo je mogoče zavarovati pred samo seboj in pred lastno naravo samo nasilno. Ženska naj ne odloča o svojem telesu sama, ampak naj bo to prepuščeno drugim.«

Oglas si torej lahko interpretira vsak po svoje, za nekatere je lahko nek oglas bolj neetičen kot za druge. Meje etičnosti se po našem mnenju premikajo z družbeno sprejemljivimi mejami obnašanja. Postajamo »odporni« na nekdanje tabuje – kar je bilo nekoč tabu tema, je danes popolnoma prezrto. Poglede ne privabljajo več navadni, nevtralni oglasi ampak tisti, ki so bolj šokantni.

Sporno oglaševanje

Kontekst in namen oglaševanja opozorita, da oblikovalci z željo po večji opaznosti in ločljivosti sporočil pogosto posegajo po motivih in načinih, ki so lahko za določen krog prejemnikov vizualnega sporočila mejni, vprašljivi in celo nesprejemljivi. Stranski, a tudi želeni učinek takih oglasnih sporočil je njihova polemičnost. Polemičnost oglaševanja izdelka ali storitve tako pripomore k njegovi popularizaciji in posledično večji prepoznavnosti naročnika, ki se meri s tržnimi učinki. Vendar uporaba nekaterih komunikacijskih kod in predstavitve človeškega telesa ali živali v oglasnem sporočilu skoraj vedno poseže v svet individualnih osebnih vrednot posameznika. (S. Urukalo, 2010: 131)

V nadaljnjem besedilu bomo analizirali nekaj primerov, ki presegajo mejo moralnega.

Verska čustva

Največkrat uporabljena in preoblikovana je »Zadnja večerja«, Leonarda da Vincija. Mnogi oglasi izpeljani iz te slike, so bili obravnavani na sodiščih širom po svetu zaradi žalitve verskih čustev katolikov.

Eden takšnih primerov je oglas modne hiše »Marithe et Francois Girbaud« iz leta 2005, oglaševalske akcije »Supermodels« za prodajo oblačil. Na sliki so vse apostole zamenjale ženske v modnih oblačilih, za mizo so postavljene tako kot Jezus in apostoli na Da Vincijevi sliki. Tik ob manekenki, ki zaseda Jezusovo mesto, sedi moški v kavbojkah brez majice. To naj bi podpiralo idejo, da je na slavni da Vincijevi sliki poleg Jezusa, Marija Magdalena in ne apostol Janez. Francoski oglaševalec je moral plakate umakniti, saj bi v nasprotnem primeru moral plačati kazen 100.000 evrov za vsak dan objave plakatov.

Slika 2: Oglas modne hiše Marithe et Francois Girbaud

Oglasi, ki so povezani z versko vsebino velikokrat naletijo na ostre odzive, saj naj bi žalili krščanska stališča. Tako je italijanski duhovnik označil Red Bull-ov televizijski oglas, ki je ponazarjal obisk treh kraljev ob Jezusovem rojstvu, za bogokletnega in zahteval njegov umik iz italijanskih televizij. Oglas je ponazarjal obisk štirih namesto treh kraljev v Betlehemu in zadnji je kot darilo prinesel energijsko pijačo Red Bull. Angeli naj bi ravno zaradi te pijače dobili krila. Duhovnik, ki se je čez oglas pritožil je povedal: »Podoba svete družine je bila prikazana v nespoštljivi luči. Kakršnikoli so že bili ironični nameni Red Bulla v oglasu, se norčujejo iz krščanske senzibilnosti.« (Delo 2007, 5. december)

 Slika 3: Red Bull-ov animirani božični oglas

Red Bull-ov oglas se nam zdi precej manj žaljiv do verske vsebine, kot prejšnji oglas modne hiše, saj poskuša zgolj na ilustrativen in šaljiv način prikazati lastnost oglaševanega izdelka – da Red Bull daje krila, torej ko spiješ energijsko pijačo te poživi kot da bi dobil krila. Morda je ta metafora res bolj razumljiva odraslim kot otrokom, pa vendar uživanje te pijače za otroke ni priporočljivo, zato lahko menimo, da ti njegovega navideznega učinka letenja ne bodo zares preizkušali. Za kaj drugega pa se oglas ne zdi sporen.

Modna hiša »Marithe et Francois Girbaud« pa v svojem oglasu neposredno nakazuje na Jezusovo zadnjo večerjo, kar bi pa lahko označili kot neokusen način prikazovanja mode. Slika bi lahko žalila vernike, ki gojijo močna čustva do Jezusove podobe in nasploh do njihove vere. Oblačila na splošno nimajo nobene povezave z vero, zato bi manekenke lahko bile postavljene kakorkoli drugače kot v položaju, ki je prikazan na sliki. Tako lahko oglas označimo kot še enega med mnogimi, ki preizkušajo svoje meje tolerance in skušajo s šokantnostjo vzbujati pozornost.

Pri oglasih, v katere želimo vključiti religijske elemente, je potrebno dobro razmisliti na kakšen način prikazati sporočilo in vključiti religijske elemente, ne da bi bil oglas na koncu kakorkoli žaljiv do vernikov. Pomembno je spoštovati stališča ljudi, ki se med nami tako zelo razlikujejo pa vendar zato niso nič manj pomembna.

Stereotipi

Ženske v oglasih so ponavadi upodobljene tako, da ugajajo moškim predstavam o ženskosti in spolni privlačnosti. Po splošnem prepričanju ženskam ponavadi pripisujemo nežnost, emocialnost, pasivnost, moškim pa dominantnost in pogum. Tako zasnovani oglasi temeljijo na sodbi, ki temelji na enostranski posplošitvi kolektivne predstave o drugih ljudeh. Takšne nepreverjene sodbe, ki izhajajo iz prevladujočih družbenih pravil, lahko žalijo drugače misleče, tako z obliko kot z vsebino. (S. Urukalo, 2010: 143)

Primer takšnega oglasa, kjer je ženska stereotipno predstavljena kot šibkejša, je oglas za »Del Monte Ketchup« iz leta 1953, s sloganom: »You mean a woman can open it?«. Na sliki je prikazana ženska, ki z začudenjem odpira steklenico kečapa. Oglas je precej stereotipen saj prikazuje žensko kot tako šibko, da ne zmore odpreti niti steklenice, če ta nima posebnega pokrova ali moškega, da jo odpre zanjo. Izdelek bi lahko bil oglaševan drugače, na primer s sloganom – za lažje odpiranje ali odpiranje steklenice bo z novim pokrovom veliko lažje, ne da bi pri tem poudarjali šibkejši spol in pri tem kogarkoli žalili.

 Slika 4: Oglas za Del Monte Ketchup

»Stereotipi razpolagajo z močnim popkulturnim ali čustvenim kapitalom in zato hitro pritegnejo pozornost, kar je prvi korak, da lahko z nadaljnjim učinkovitim upravljanjem komunikacije dosežemo želene komunikacijske učinke,« razlaga Bagola, kreativni direktor v agenciji Pristop, obenem pa poudarja, da je uporaba stereotipov v oglaševanju lahko tvegano početje, saj pri interpretaciji takšnih sporočil v javnosti kaj hitro nastane stranska škoda. (Delo 2007, 28. april)

Telo in spolnost

Oblikovalci se za uporabo motiva golega telesa v oglaševanju pogosto odločajo tudi takrat, ko le-to s samo vsebino ni neposredno povezano. Junak ali junakinja oglasnega sporočila je vanj umeščena kot objekt. Kljub estetizirani upodobitvi telesa v oglasnih sporočilih, se ne spremeni dejstvo, da gre za manipulacijo z motivom.

Vedno več reklam za večjo prodajo uporablja spolnost. Ta spolnost sama po sebi ni nikoli svobodna, je simbol nečesa, za kar predpostavljamo, da je večje od nje, simbol za sladko življenje, v katerem lahko kupiš, kar si poželiš. To, da lahko kupiš, je isto kot biti spolno zaželen. Občasno je to eksplicitno sporočilo reklame, včasih je sporočeno posredno – če boste kupili, vas bodo ljubili. (J. Berger, 2008)

Ker je golota danes že najobičajnejši del vsakdanjika, je pričakovati vse več drznosti v oglaševanju, sploh v modnem, saj je naš prag vzbujanja pozornosti čedalje višji, odzivamo pa se očitno samo še na šokantno in še nevideno.

Primer oglasa, ki temelji na spolnosti je oglas »Dolce & Gabbane« za kolekcijo pomlad/poletje 2007, tega so morali v Španiji in Italiji umakniti zaradi njegove kontroverznosti. Oglas je provokativen in kontroverzen, saj namiguje na skupinsko posilstvo. Prikazuje žensko, ki jo en moški drži na tleh, ostali trije moški pa dogajanje opazujejo. Žali dostojanstvo ženske v smislu, da je ženska figura prikazana na ponižujoč način. Ženska na sliki ima odtujen izraz na obrazu in odsoten pogled. Zaradi pasivnega in nemočnega položaja ženske glede na moške okoli nje, slika namiguje na zlorabo, oziroma nasilju nad njo.

 Slika 5: Oglas za modno hišo Dolce & Gabbana

Naročnik oglasa je z njim zagotovo želel vzbuditi pozornost javnosti, vendar je za to izbral napačen način. Posilstvo je zagotovo nekaj, kar ne bi želeli oglaševati in ga s tem spodbujati.

Modna hiša »Dolce & Gabbana« ima v zadnjem času veliko »spornih« oglasov. V teh porno-šik oglasih so modeli popredmeteni, saj izgledajo kot (izložbene) lutke.

Tudi modni oblikovalec Tom Ford rad v svojih oglasih uporabi žensko telo. Za lastno znamko parfuma »Tom Ford« je ustvaril eno najbolj kontroverznih oglaševalskih kampanj doslej. Ta kampanja je oglaševala parfum za moške, na fotografijah pa je prikazovala razgaljene ženske. Vse, kar nas loči od pogleda na razgaljen spodnji ženski intimni predel, je parfum, ki je postavljen med ženskimi nogami ali – v drugi različici iste oglasne kampanje – med ženske prsi. Ženska je na oglasu prikazana kot spolni objekt, ki prodaja nek proizvod. Oglas poudarja njene intimne predele in se ne zmeni za žensko kot osebo, saj je ta je na oglasu samo da prodaja.

 

Slika 6: Oglas modnega oblikovalca Toma Forda

Oglaševanje je odkrilo izrazito moč telesa in simboličen pomen in ga izkorišča za doseganje svojega cilja. Podobe privlačnih teles, ki označujejo lepoto, mladost, spolnost, zdravje prodajajo danes vse, od kreme za obraz pa do pralnega stroja.

V oglasih je velikokrat izpostavljen en del ženskega telesa, ki je uporabljen za prodajo izdelka, kar je eno najbolj nehumanih stvari, kar je lahko storjenih človeku. In ne samo da je ona »stvar«, tudi samo na en del te »stvari« je oglas osredotočen. Pogosta je osredotočenost na oprsje in te so uporabljene za prodajo česarkoli. Velikokrat je v oglasih videna tudi samo zadnjica. Kot da žensko telo obstaja samo od vratu do nog.

Nasilje

Zavestna uporaba prizorov nasilja v oglasnih sporočilih je eden od načinov, s katerim avtor želi privabiti pozornost in pogled z družbeno nesprejemljivostjo prikazanega. Snovalci oglasnih sporočil zagovarjajo svojo odločitev z argumentom, da je to prikaz realnosti življenja. Takšni oglasi so velikokrat preveč nazorni in presegajo mejo okusnega. Pri gledalcih prej vzbudijo zgražanje kot zanimanje za oglaševani izdelek.

Eden takih je oglas agencije, ki se bori proti nasilju nad otroci. S svojim oglasom nagovarjajo starše naj ne škodujejo svojim otrokom, s sloganom: »Lahko izgubite več kot le vaše potrpljenje.« Na oglasu je prikazan otrok, kot porcelanasta lutka z razbito glavo. Slika je predelana tako, da otrok izgleda resnično zdrobljen. Tak oglas vzbuja pri gledalcu močna čustva, saj je stanje »deklice« prikazano zelo nazorno. Med tem ko oglas skuša preprečiti nasilje, pa obenem v njem uporablja prikazano nasilje, ki lahko otroka prestraši, morda tudi psihično prizadene, da bodo njegovi starši z njim tako ravnali, če ne bo ubogal.

 Slika 7: Oglas organizacije Good Parent

Oglasi, ki so nespodobni, seksistični,… prikazujejo nasilje nad ženskami ali jih obravnavajo kot gole objekte, predstavljajo stalen in naraščajoč problem v številnih državah. Zakon in svobodne smernice težko obvladujejo takšne oglase zaradi heterogenosti in pretoka norm med ljudmi, ki se nanašajo na seks, spodobnost in oglaševanje.

Veliko podjetij iz sveta mode uporablja nasilje pri oglaševanju svojih izdelkov. Tako je Avstralsko modno podjetje »Loula shoe boutique« iz Melbourna v oglasu uporabilo sliko ženskega trupla, ki napol gleda iz prtljažnika, da bi oglaševali nove škornje. Za avstralski časopis je predstavnik podjetja oglas komentiral tako: »Vsaka ženska si želi izjemne čevlje. Je samo tema o tem, kaj bi ženske naredile za čevlje.« (Heraldsun 2008, 10. februar) Oglas so morali zaradi veliko pritožb nasprotnikov nasilja umakniti.

 Slika 8: Oglas podjetja Loula shoe boutique

Težko verjamemo, da bi ženske bile pripravljene za nove čevlje tudi umreti. Takšno razmišljanje je lahkomiselno in nerealno. Po vsej verjetnosti so naročniki oglasa želeli samo opozoriti nase s šokantnostjo in drznostjo.

Toda z uporabo nasilja pri promociji izdelkov iz visoke mode, kot so čevlji, omogoča družbi razčlovečiti, razvrednotiti ženske. Teme kot so umor, rop ali smrt, ne bi smele biti uporabljene za prodajo potrošniškega blaga. Potrebno je pomisliti na mladostnike, ki sprejemajo takšna sporočila in si s tem vsakodnevno ustvarjajo ideale. Njihova prvina zagotovo ne sme biti nasilje. Vsakodnevna vizualna sporočila zagotovo vplivajo na obnašanje mladostnikov, ki se šele razvijajo in vstopajo v svet odraslih, zato ta morajo biti takšna, da ne spodbujajo k nasilju ali razmišljanju o njem.

Oblikovalci imajo moč in odgovornost

Oblikovalci so poklicani in njihovo poslanstvo je, da s svojim delom mobilizirajo svoje ustvarjalne moči ter tako vplivajo in radikalno prispevajo k rešitvi globalnih problemov. S snovanjem in prispevanjem k uspešni komunikaciji vsebin, ki ozaveščajo, prispevajo k spremembi lokalnega, socialnega, ekonomskega, političnega in kulturnega značaja. (J. Barnbrook v S. Urukalo, 2010: 97)

Oblikovalci imajo torej vse potrebno orodje in znanje, ki ga lahko uporabijo kot moč pri spremembi okolja, družbe. Če se odločajo slediti svojim načelom, lahko ustvarijo oglase, ki bodo manj nasilni, stereotipni, diskriminatorni,… Imajo moč, da osveščajo javnost o pomembnih družbenih zadevah in prispevajo pri oblikovanju boljšega jutri. Pri oblikovanju neustreznih oglasov, bodisi zavedno ali ne, namenoma ali naključno, pa je odgovornost tista varovalka, ki naj bi prispevala k iskrenejšemu in ustreznejšemu nagovoru.

Oblikovanje je ena od oblik politike, saj zadovoljuje človekovo željo po preoblikovanju okolja in družbe. Kakšna bo politika oblikovanja, je odvisno od odločitve vsakega posameznega oblikovalca/oblikovalke. Statistično je moč na naši strani. 95 odstotkov vseh oblikovalcev, ki so kdaj živeli, živi danes. Na nas je, da se odločimo in določimo, kaj oblikovanje bo, v katero smer se bo obrnil razvoj discipline in kakšna bo nadaljnja vloga oblikovanja v družbi. (B. Predan, 2005)

Sklep

Oglasi so tu, da nas opominjajo na nove izdelke, dogodke,… tako torej morajo pritegniti pozornost ljudi, in na kar se da najboljši način opomniti nase ter izstopati med konkurenco. Oblikovalci le-teh imajo torej dokaj težko nalogo. »Zmaga« pa tisti, ki je drzen. Ta drznost nas je pripeljala do teme, o kateri danes razpravljamo – o etičnih in neetičnih oglasih. Res da morajo biti v oglaševalskem svetu neke meje – meje etičnosti, okusnosti. Toda malo težje jih je upoštevat, če želimo biti opaženi med veliko konkurenco.

Meje etičnosti se premikajo z družbeno sprejemljivimi mejami obnašanja. Postajamo »odporni« na nekdanje tabuje – kar je bilo nekoč tabu tema, je danes popolnoma prezrto. Poglede ne privabljajo več navadni oglasi ampak tisti, ki so bolj šokantni.

Spoznali smo, da biti grafični oblikovalec ni preprosto in to ne more biti vsakdo, ki se mu zazdi, da ima občutek za oblikovanje. To mora biti človek, ki sprejema odgovornost za svoje delo in je trdno prepričan v to kar počne.

Ker pa kljub vsemu delo nikogar ne čaka, so naročniki tisti, ki imajo pri vsemu končno besedo. Potrebno jih je upoštevat, vendar v toliki meri, kot to vest in morala oblikovalcu dopuščata.

Osredotočili smo se na oblikovalce, saj se oglasi ne ustvarjajo sami, ampak so oni tisti, ki jih oblikujejo. Tako so torej z njimi močno povezani. Prejemniki oglasov pa smo tisti, ki končni izdelek – oglas, gledamo in ga interpretiramo na način, kot ga sami razumemo. Zdi se, da skoraj vsak oglas vsebuje kaj, kar drugega moti in o čemer bi lahko razpravljali. Dejstvo pa je, da je danes javnost vedno težje presenetiti, navdušiti ali šokirati z oglasi, saj je na trgu množica oglasov, ki z vsakim dnem bolj rušijo meje in stereotipe.

Katarina Kresić

 

Viri:

– BERGER, John. 2008. Načini gledanja / po BBC-jevi televizijski oddaji z Johnom Bergerjem. Ljubljana: Zavod Emanat

– Call for ‘sick’ ad to get the boot. Herald Sun. Dostopno prek: http://www.heraldsun.com.au/news/more-news/call-for-sick-ad-to-get-the-boot/story-e6frf7kx-1111115515721, (4.6.2012)

– (Ne)moč oblikovanja. Pekinpah. Dostopno prek: http://www.pekinpah.com/teorija_ZK_neodgovornost.htm#3, (4.6.2012)

– TRNOVEC, Barbara (2007): Katera bo vaša? Delo. Dostopno prek http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/242827, (4.6.2012)

– URUKALO, Sašo. 2010. Odločitev za odgovornost: o oblikovalski etiki in oglaševanju. Ljubljana: Marketing Magazin: Društvo oblikovalcev Slovenije

Advertisements

One comment

  1. Pingback: Nevarni načini kako oglasi vidijo ženske | Oglaševanje na tehtnici

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s