Oglaševanje nezdrave hrane otrokom

Otroci so ena najbolj ranljivih in kot kažejo številni primeri, s strani oglaševanja tudi najbolj izkoriščanih populacij. Rezultati tega niso več skriti niti očem. Vedno več  otrok je predebelih. Čeprav tega seveda ne moremo vzročno-posledično pripisati samo oglaševanju – vzroki za to so gotovo veliko bolj kompleksni in medsebojno prepleteni -, pa je nesporno, da oglaševalska industrija na oglaševanju nezdrave hrane (predvsem) otrokom, kuje kar lepe dobičke. Nedavno smo v medijih lahko brali, kako se v Čilu poskušajo zoperstaviti sporočilom in dejavnostim, ki spodbujajo tvegano prehranjevanje otrok.

V Čilu v boju proti otroški debelosti prepovedali Happy Meal

Nič več igračk ob hrani

V Čilu so sprejeli nov zakon, ki skuša hitri prehrani odvzeti nekaj čara. Verige, kot so McDonald’s, Burger King in KFC od zdaj naprej ne smejo več skupaj z obroki pakirati igračk, s katerimi so vabili otroške stranke.

Čilske oblasti so se za tak korak odločile zaradi vse bolj razširjene čezmerne teže pri otrocih. Kar 25 odstotkov čilskih šestletnih otrok je namreč predebelih.

Avtor predlaganega zakona, senator Giudo Girardi, se je ostro lotil verig hitre prehrane in jih označil kar za “pedofile 21. stoletja”, češ da z oglasi vabijo otroke na kriva pota prehranjevanja.

Zakon je začel veljati že 7. junija, a verige kljub prepovedi še naprej ponujajo t. i. Happy Meale z igračkami. Zato je Girardi v sredo vložil uradno pritožbo na ministrstvu za zdravje. “Ta podjetja vedo, da taka hrana ogroža zdravje otrok in da je zakon sprejet. Uporabljajo sleparske in neprimerne prijeme,” je povedal Girardi za AP.

Senatorjeva pritožba se nanaša tudi na proizvajalce žitnih izdelkov, sladolednih lučk in drugih izdelkov, ki vabijo otroke z igračami, barvicami ali nalepkami, pa tudi na trgovine, ki takšne pakete prodajajo.

Ostro lobiranje družb

Zakon je bil sprejet kljub sedemletnemu intenzivnemu lobiranju industrije hitre prehrane, ki je grozila, da če bo zakon sprejet, ne bo več denarja za otroške fundacije, športnike in bolne. Toda po Girardijevih besedah se je predlagateljem uspelo tesno povezati tako s civilno družbo kot tudi z znanstveniki in skupaj so premagali korporativne lobiste.

Washingtonski Center za znanost v interesu javnosti je sicer leta 2010 zaradi uporabe igračk v trženju tožil McDonalds, a je sodišče tožbo aprila zavrnilo.

V San Franciscu so lani restavracijam prepovedali kombinacijo igračk z obroki, ki imajo veliko vsebnost maščob, soli in sladkorja, toda McDonalds še naprej ponuja igračke, le da jih zdaj strankam minimalno zaračuna. Podobna pobuda je pogorela tudi v New Yorku.

K. S.

Vir: http://www.rtvslo.si/svet/v-cilu-v-boju-proti-otroski-debelosti-prepovedali-happy-meal/288764

V Sloveniji praktično ni institucije razen Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), ki bi se organizirano in kontinuirano zavzemala za sprejem vsaj minimalnih standardov oglaševanja tovrstne hrane otrokom. Pred leti so poskusili z akcijo Trženje hrane otrokom čigava odgovornost?, ki pa ni prinesla nekih bistvenih sprememb na tem področju – ne v slovenski zakonodaji, še manj pa v praksi oglaševalcev in ponudnikov tovrstnih prehrambenih izdelkov. Kljub temu je debata tudi na račun te akcije še vedno zelo živa in upanje ostaja, da je blizu tudi kak konkreten ukrep.

Na strani ZPS in tudi v drugih medijih, tako najdemo nekaj zanimivih razmišljanj v zvezi z regulativo na tem področju.

Omejevanje oglaševanja nezdrave hrane otrokom

Konec maja so v Ženevi na 63. Skupščini Zdravstvene organizacije WHO potrdili priporočila za oglaševanje hrane in brezalkoholnih pijač otrokom. Priporočila so bila pripravljena na podlagi izkušenj potrošniških organizacij oz. članic svetovne potrošniške organizacije Consumers International in Mednarodne delovne skupine za bolj proti debelosti. S kodeksom naj bi zaščitili sedanje in bodoče generacije pred škodljivimi zdravstvenimi, družbenimi in gospodarskimi vplivi uživanja visoko energijskih živil z nizko hranilno vrednostjo in visoko vsebnostjo maščob, sladkorja in soli.

Ključni poudarki Kodeksa temeljijo na:

  • prepovedi trženja visoko-energijskih živil z majhno hranilno vrednostjo, ki vsebujejo veliko soli, sladkorja in maščob,
  • omejevanju oglaševanja živil z neprimernim prehranskim profilom na televiziji in radiu med 6. in 21. uro zvečer,
  • prepovedi oglaševanja živil z neprimernim prehranskim profilom v šolah,
  • prepovedi vključevanja znanih oseb in risanih junakov v oglasih, promocije z brezplačnimi darili in sodelovanje v nagradnih igrah, kjer so vključena tovrstna živila in
  • prepovedano je posredno oglaševanje staršem.

Vir: http://www.zps.si/trg-in-cene/oglasevanje/omejevanje-oglasevanja-nezdrave-hrane-otrokom.html?Itemid=307

Otroci v primežu oglaševanja nezdrave hrane in igrač

Na Zvezi potrošnikov so že večkrat izpostavili potrebo po družbeno odgovorni promociji hrane, saj otroci pogosto nekritično sprejemajo promocijska sporočila, ta pa se, ko gre za promocijo prehranskih izdelkov, osredotočajo predvsem na živila z visoko vsebnostjo maščobe, sladkorja in soli.

TV ponuja našim otrokom največ oglasov za čokolado

Problema oglaševanja nezdrave hrane je pereč na globalni ravni, zato je WHO na podlagi izkušenj potrošniških organizacij oz. članic svetovne potrošniške organizacije Consumers International in Mednarodne delovne skupine za bolj proti debelosti pripravila priporočila za oglaševanje hrane in brezalkoholnih pijač otrokom. Ključni poudarki Kodeksa temeljijo na prepovedi trženja visoko-energijskih živil z majhno hranilno vrednostjo, ki vsebujejo veliko soli, sladkorja in maščob, na omejevanju oglaševanja živil z neprimernim prehranskim profilom na televiziji in radiu med 6. in 21. uro zvečer, na prepovedi oglaševanja živil z neprimernim prehranskim profilom v šolah, na prepovedi vključevanja znanih oseb in risanih junakov v oglasih, na prepovedi promocije z brezplačnimi darili in sodelovanje v nagradnih igrah, kjer so vključena tovrstna živila, prepovedano je tudi posredno oglaševanje staršem.

Seveda pa ne smemo pozabiti na vlogo staršev in na pozitivni zgled, ki ga dajejo otroku ob uživanju pestre, doma pripravljene hrane – zgled otrokom naj bodo torej starši, ne oglasi. Starši imajo tudi možnost, da otrokom že zgodaj privzgojijo kritičen odnos do oglasnih sporočil  ter da jih že aktivno vključujejo v nakupovanje in izbiranje prehransko ustreznih živil ter izdelkov.

Vir. http://www.zps.si/za-medije/izjave-za-javnost-2011/otroci-v-primezu-oglasevanja-nezdrave-hrane-in-igrac.html?Itemid=687

Za družbeno odgovorno promocijo hrane za otroke

Ob letošnjem evropskem in svetovnem dnevu varstva potrošnikov je bila pozornost evropske in svetovne javnosti usmerjena v problematiko prekomerne telesne teže otrok, ki je posledica nezdravih prehranjevalnih navad in življenjskega sloga. Otroci  nekritično sprejemajo promocijska sporočila, ta pa se, ko gre za promocijo prehranskih izdelkov, osredotočajo predvsem na živila z visoko vsebnostjo maščobe, sladkorja in soli.

Zato so potrošniške organizacije, članice CI in BEUC, v vseh evropskih državah javno  opozorile na vprašanje odgovornosti za promocijo hrane, namenjene otrokom, in predstavile kodeks tovrstne promocije. Kodeks je bil prvič javno predstavljen prav v Sloveniji na okrogli mizi Zveze potrošnikov Slovenije z naslovom Promocija hrane otrokom – čigava odgovornost?

Namen mednarodnega kodeksa promocije živil in brezalkoholnih pijač za otroke, ki temelji na izkušnjah članic Consumers International in Mednarodne delovne skupine za boj proti debelosti, je zaščititi sedanje in bodoče generacije pred škodljivimi zdravstvenimi, družbenimi in gospodarskimi vplivi uživanja visoko-energijskih živil z nizko hranilno vrednostjo in z visoko vsebnostjo maščobe, sladkorja in soli. Namen je tudi spodbujati odgovorno promocijo hrane za otroke, ki podpira globalno strategijo za prehrano, telesno aktivnost in zdravje, to pa pomeni tudi omejevanje promocije teh izdelkov za otroke.

Kodeks določa, da otroci (do 16 let starosti) ne smejo biti cilj promocije visoko-energijskih živil z nizko hranilno vrednostjo in visoko vsebnostjo maščobe, sladkorja in soli in blagovnih znamk, povezanih s takimi živili, kar so nekatere države, denimo Anglija, že uredile tudi z zakonodajo. Kodeks tudi določa, da tudi odrasli, ki so odgovorni za otroke, ne smejo biti ciljna skupina pri promoviranju tovrstnih živil kot primernih za otroke in blagovnih znamk, povezanih z njimi. Pri promociji tudi ne smejo biti uporabljene trditve ali namigovanja, da so starši, ki kupijo tako živilo, boljši, inteligentnejši, bolj skrben ali velikodušen kot tisti, ki tega ne storijo, ali denimo, da bo otrok ob zaužitju teh izdelkov postal inteligentnejši in bolj nadarjen.

Ne nagrajujmo otrok s hrano!

Udeleženci okrogle mize so v razpravi opozorili na odgovornost  staršev in starih staršev, ki lahko veliko storijo za razvoj zdravega življenjskega sloga in primernih prehrambnih navad pri otroku že  s tem, da ga ne nagrajujejo s hrano, sploh pa ne s sladkimi priboljški. Dr. Tanja Kamin s Fakultete za družbene vede je poudarila: “Oglaševanje poskuša vzpostaviti pozitivno povezavo med ugodjem in nekim živilom, a tovrstna povezava se zgodi že zgodaj v otroštvu – ‘Če boš pridna in boš pojedla zelenjavo, dobiš bombon.’ Če starši otroke nagrajujejo s sladko hrano, oglaševalci nimajo težkega dela.” doc. dr. Nataša Fidler Mis s Pediatrične klinike je dodala: “Nagrajevanje otrok s hrano je res nekaj negativnega. To je preživet, star, nezdrav vzorec. Prizadevajmo si za pozitivne spodbude. Otroka lahko nagradimo tudi s sadjem, lešniki, majico, z obiskom živalskega vrta, ne pa s sladkarijami.” Doc. dr. Verena Koch s Pedagoške fakultete je poudarila, da je prehranska in potrošniška vzgoja vseživljenjski proces, ki zadeva vse starostne skupine, pa vendar moramo otroku že zgodaj dopovedati, da vsega ne moremo kupiti, da ni vse dobro in da ni nujno, da vse tudi ima. Še zlasti, ko gre za hrano in prehrano.

Kodeks namenja posebno pozornost tudi tehnikam in načinom promocije, saj tržniki iščejo različne poti do otrok – tudi s pomočjo risanih likov, privlačnih daril, igrač ali zbirateljskih predmetov, privlačnih tekmovanj, bonov ali iger, novih oblik živil ali embalaže, s sponzoriranjem dogodkov, ki so otrokom blizu. Kodeks namreč izrecno določa, da v okolju, kjer se zbirajo otroci, ne sme biti tržnih spodbud k uživanju visoko-energijskih živil z nizko hranilno vrednostjo in veliko vsebnostjo maščobe, sladkorja ali soli. Kodeks tudi omejuje čas, ko ni dovoljeno radijsko in televizijsko oglaševanje visoko-energijskih živil z nizko hranilno vrednostjo in visoko vsebnostjo maščobe, sladkorja in soli, da bi tako zaščitil otroke. Omejitev velja med 06:00 in 21:00 uro.

Nenazadnje, kodes določa, za katera živila velja omejitev oz. prepoved promocije nezdravega prehranjevanja otrok in mladostnikov. To so živila, ki vsebujejo veliko sladkorjev, maščob in soli ter visoko energijsko vrednost (več o tem v publikacijah Obogatena živila in trditve ter Veš kaj ješ – trditve, ki ju najdete na naši spletni strani www.zps.si).

Če želimo, da kodeks ne bo ostal le na papirju, bodo morale vlade sprejeti vrsto zakonov, predpisov in drugih ukrepov, svoj del odgovornosti pa bodo morali prevzeti tudi gospodarski subjekti in pošteno prevetriti svoje promocijske prakse, ko gre za promocijo hrane za otroke.

V Sloveniji je ustanovljena posebna delovna skupina za kodeks

Udeleženci okrogle mize so se javno zavezali, da bodo dejavno sodelovali v delovni skupini, ki je nastala na pobudo Zveze potrošnikov Slovenije in bo udejanjala cilje, zapisane v kodeksu. Sodelovanje v delovni skupini so do sedaj potrdili Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,  Ministrstvo za šolstvo, Inštitut za varovanje zdravja, Pediatrična klinika, CINDI Slovenija, Zavod RS za šolstvo, Pedagoška fakulteta, Fakulteta za družbene vede, Visoka šola za zdravstvo in Slovenska oglaševalska zbornica.

“Prodajne in oglaševalske družbe si za cilj rade izberejo otroke. Če pri otrocih ustvarijo željo po svojih izdelkih, bodo ti nadlegovali starše, naj jim jih kupijo.” (Vann, 2002).

“Če si bomo skupaj prizadevali za korist otrok in za trenutek pozabili na dobičke in dividende, bodo rezultati boljši, dialog pa bo bistveno lažji.« (Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije; okrogla miza Promocija hrane otrokom – čigava odgovornost? ).”

“Več kot 95 % vseh prehranskih izdelkov, ki jih oglašujejo na televiziji, vsebuje veliko maščobe, sladkorja ali soli. Oglasov za izdelke, kot so sadje in zelenjava, skorajda ni.«  (Antal, 1999).”

“Potrošniki za razliko od korporacij nimajo na voljo kapitala in politične moči, zato je toliko pomembnejše opolnomočenje posameznikov, da bi bolje razbrati promocijska sporočila in se na njih odzivati.”  dr. Oliver Vodeb,  Poper, Studio za konceptualne, kreativne in taktične interakcije; okrogla miza Promocija hrane otrokom – čigava odgovornost? ).”

“Oglaševalska industrija se zaveda problema prekomerne teže in debelosti, vendar ni pripravljena prevzeti neproporcionalne odgovornosti. Že danes slovenski oglaševalski kodeks, ki je sicer v postopku revizije, vsebuje določila, ki zagotavljajo, če bi jih dosledno upoštevali, sprejemljivo družbeno odgovorno oglaševanje. Nekateri predlogi za spremembe predvidevajo, da oglasi za hrano ne bi smeli prikazovati zdravega načina življenja v negativni luči, prav tako pa naj ne bi bilo mogoče oglaševati prigrizkov, kot da gre za samostojen obrok ali spodbujati prekomerne potrošnje izdelka. Ana Predovič, direktorica Slovenske oglaševalske zbornice; okrogla miza Promocija hrane otrokom – čigava odgovornost?).”

Celotno besedilo mednarodnega kodeksa promocije živil in brezalkoholnih pijač za otroke je v slovenščini na voljo na spletni strani zps.si, v izvirniku pa na www.consumersinternational.org.

Vir: http://www.zps.si/trg-in-cene/oglasevanje/za-druzbeno-odgovorno-promocijo-hrane-za-otroke.html?Itemid=307

Pri enajstih letih zamaščena jetra, diabetes, povišan tlak

Slovenija je ena od držav, kjer se telesna teža prebivalcev povečuje najhitreje.

Živilska industrija zatrjuje, da ni nikakršnega dokaza, da bi oglaševanje hrane vplivalo na povečano telesno težo. Ameriški inštitut za medicino je potrdil, da je gledanje televizije močno povezano z debelostjo otrok, vendar raziskovalci niso našli dokaza, da na to neposredno vplivajo oglasi za sladkarije in hitro hrano.

Skrbne mame menda vedo, da otrokom zagotovijo zdrav zajtrk, ko jim ponudijo kruh s sladkim namazom. O velikih količinah sladkorja in rastlinskih maščob oglas seveda ne govori. In da je mlečna rezina enaka kozarcu mleka. Res, a z veliko sladkorja. In ta je, dodan v živila, prava rakava rana današnjih otrok in mladostnikov. Kakor napoveduje skupnost ameriških centrov za nadzor bolezni in preventivo (CDC), v zahodnem svetu prihajajo generacije, ki bodo imele zaradi bolezni, povezanih s preveliko težo, prvič po nekaj desetletjih krajšo pričakovano življenjsko dobo kot njihovi starši.

Podatki, da imajo že enajstletniki zamaščena jetra, povišan krvni tlak, diabetes tipa 2 ipd., niso zgolj problem ZDA, ampak so realnost tudi v Sloveniji. »Število otrok s čezmerno telesno težo pri nas iz leta v leto narašča in Slovenija je med državami z najhitrejšim povečevanjem telesne teže. Otroci, katerih indeks telesne teže je večji od 50 in se zaradi tega spopadajo z boleznimi odraslih, bodo kmalu vstopali v aktivno populacijo, ljudje s takimi zdravstvenimi težavami pa imajo tudi več težav pri delu,« je povedala Mojca Gabrijelčič Blenkuš, dr. med., z Inštituta za varovanje zdravja.

Oglasi, ki jih gledamo po televiziji, spletu in v drugih medijih, zdravim prehranjevalnim navadam večinoma niso v prid. Prevladujejo namreč reklame za najrazličnejše sladkarije, prigrizke in pijače, skratka izdelke, ki jih nikakor ne bi smeli imeti za obrok, ampak zgolj občasen priboljšek, opozarjajo sogovornice. No, reklamna sporočila tega navadno ne sporočajo na tak način, ampak navajajo (redke) dobre lastnosti, ki jih izdelek ima.

»V nekaterih primerih vsekakor gre za zavajanje,« je prepričana nutricistka Andreja Širca Čampa, »predvsem v omenjeni reklami s ‘skrbnimi mamami’ – če so te res skrbne, potem vedo, da je kos kruha s sladkim namazom precej slaba popotnica otroku, saj se hrana presnovi v 20 minutah, želodec je prazen, kar pomeni, da bo otroka naslednji dve uri – do malice – črvičilo od lakote. Poleg tega tak obrok sprosti veliko energije, ki pa je otroci zaradi sedenja v šoli ne porabijo. Večina obroka se bo tako uskladiščila v obliki maščobnih zalog. Ker jim namaz na hitro dvigne raven sladkorja v krvi, jih za povrhu ‘žeja’ po še dodatnem sladkorju in tega lahko, za malo denarja, kupijo v trgovini,« je povedala univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije.

Manjka predvsem gibanja

Nabiranje odvečnih kalorij v kombinaciji s pomanjkanjem telesne dejavnosti ima resne posledice. Kakor kažejo izsledki iz leta 2007, se je v dvajsetih letih telesna teža pri fantih povečala za dobrih 13, pri dekletih pa za 8,5 odstotka (glej tabelo). Katastrofalni so tudi podatki s kartonov za telesno vzgojo, ki so jih analizirali na fakulteti za šport pod vodstvom prof. Janka Strela: po njih je kar deset odstotkov slovenskih šolarjev »gibalnih invalidov«, torej tako rekoč nesposobnih za telesno dejavnost. »Otrokom kronično primanjkuje telesne dejavnosti, ravno to pa je največkrat tudi izgovor živilske industrije, ki ponuja visokoenergijske prehranske izdelke, češ ko se bodo otroci več gibali, bodo lahko pojedli karkoli. To drži: če se gibamo, pridobivamo mišično maso, ki je največji porabnik energije v telesu, in če jo mladostnik ima, lahko ob intenzivni telesni dejavnosti porabi tudi do 3000 kalorij na dan, kar pomeni, da lahko poje vse, kar si želi, pa se mu ne bo nikjer poznalo. A dejstvo je, da sta prehranjevanje in gibanje v zahodnem svetu v velikem neravnovesju – v škodo rekreacije seveda,« je dejala Gabrijelčič Blenkuševa.

Pri prehrani je problematičnih kar nekaj stvari. »Najprej je živila treba kategorizirati, da jih bomo sploh lahko uvrstili med (ne)zdrava. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je že razvila model, ki ga bomo uporabili tudi pri vzpostavljanju takega sistema v Sloveniji. Poleg tega je treba še veliko urediti pri deklaracijah izdelkov, saj vse še ne vsebujejo zadostnih informacij o tem, katera in koliko hranil ter energije vsebujejo, kolikšen delež dnevnih potreb to predstavlja in podobno. Kakor ugotavljamo, imajo ljudje z branjem deklaracij kar nekaj težav, zato se že v šolah razvija ‘pismenost’ tudi na tem področju,« je povedala strokovnjakinja z IVZ, po mnenju katere bi morale biti na izdelkih, ki jih vsakodnevno uživamo, z velikimi črkami zapisane ključne informacije, kaj je dobro, kaj slabo.

Podobno razmišlja Andreja Širca Čampa, ki je bila več kot 12 let zaposlena na Pediatrični kliniki v Ljubljani kot vodilna klinična dietetičarka. »Menim, da bi morali uporabiti sistem semaforjev: torej, če izdelek vsebuje veliko sladkorja in/ali maščob, bi bila na njem rdeča luč, kar bi potrošnika opozorilo, da je treba pred zaužitjem premisliti oziroma ga uživati nadzorovano.« Na podoben način označujejo analizirana živila na posebni spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) veskajjes.si. Andreja Širca Čampa staršem priporoča, naj se posvetujejo s pediatrom, če so v dilemi, ali neko živilo ponuditi otroku ali ne.

Po pameti (in vzoru sosed)

»Zdrava hrana je mešana in raznolika in pri tem imajo tudi slaščice svoje mesto: pomembno je le, koliko, kakšne in kdaj. Za zajtrk in pred športno dejavnostjo zagotovo ne, lahko pa recimo dvakrat na teden po kosilu,« je povedala Andreja Širca Čampa,vodja prehranske posvetovalnice Nutriticon. »Vedno je vse odvisno od staršev, tudi kritična presoja oglasov in ozaveščanje otrok o marketinških prijemih, vseeno pa bi bilo prav, da se sprejmejo strožji zakoni glede oglaševanja sladkih pijač in slaščic za otroke,« je prepričana. »Z zakonom, po katerem bi bilo oglaševanje nezdrave hrane na primer 10-krat dražje, bi država na eleganten način pridobila sredstva za promocijo zdrave prehrane,« je prepričana nutricistka.

»S tem predlogom se ne moremo strinjati,« pa odgovarjajo na Slovenski oglaševalski zbornici (SOZ). »Prepričani smo, da problem čezmerne teže zahteva interdisciplinarnost in sodelovanje vseh vpletenih in da ga samo z omejevanjem ali celo prepovedjo oglaševanja ni mogoče uspešno odpraviti. Oglaševanje ne more biti edini krivec za to, je pa del tega družbenega problema in na SOZ smo vsekakor pripravljeni odgovorno sodelovati pri njegovem reševanju,« poudarjajo.

V Uniji se zadeve že premikajo. »Države, kot so Danska, Anglija, Madžarska, Romunija, na tej poti je tudi Francija, so že uvedle dodatni davek na živila z visoko vsebnostjo sladkorja – Danska celo na nasičene in transmaščobne kisline. Madžarska na primer omenjeni davek preliva v proračun, sicer pa so ta sredstva namenjena za sklad za promoviranje zdravega prehranjevanja,« je povedala Marjana Peterman, strokovna sodelavka pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).

Po podatkih dr. Gabrijelčič Blenkuševe je sicer v Veliki Britaniji razmerje v deležu trženja zdrave v primerjavi s trženjem druge hrane 1:100, medtem ko so Reutersovi podatki za ZDA še slabši: za lobiranje za oglaševanje zdrave prehrane so lani namenili 70.000 dolarjev, kolikor nasprotna stran porabi vsakih 13 ur, leta 2006 pa je 44 družb za oglaševanje hrane in pijače, namenjene otrokom in mladostnikom, porabilo kar 1,6 milijarde dolarjev. Zanimivi so tudi podatki, koliko več – dvakrat in več – se v ZDA zapravi za lobiranje na področju oglaševanja pripravljene hrane in pijač, odkar je v Beli hiši Barack Obama, ki je napovedal (žal vedno bolj medel) boj proti epidemiji debelosti. Ko so z enim od ukrepov želeli zmanjšati energijsko vrednost šolskih kosil, je ameriški kongres zaradi agresivnega lobiranja celo pico razglasil za zelenjavo (zaradi paradižnika na njej), v 24 zveznih državah, kjer so podali predlog o uvedbi dodatnega davka na sladke pijače, pa je ta padel iz istega razloga – predlagatelje so lobisti dobro »podmazali«.

Obvarovati predvsem otroke in mladostnike

Sladke pijače so problem tudi v Sloveniji. Kakor je pokazala raziskava UKC, pediatrične klinike in tamkajšnje službe za nutricistiko, dietetiko in bolniško prehrano pod vodstvom Nataše Fidler Mis, slovenski mladostniki popijejo premalo tekočine, zlasti vode, preveč pa pijač z dodanim sladkorjem in sadnih sokov – pri fantih te predstavljajo 51 odstotkov vse popite količine na dan (povprečno kar devet odstotkov dnevnega energijskega vnosa), pri dekletih pa 47 odstotkov. »Podatki kažejo, da bi bilo težav s telesno težo pri mladostnikih manj za tretjino, če ne celo za polovico, če bi s polic umaknili sladkane pijače,« je poudarila dr. Gabrijelčič Blenkuševa. »Pri nas zdaj teče razprava o tem, da bi promovirali predvsem zdrave stvari, glede prehranskih izdelkov, katerih uživanje bi bilo smiselno zmanjšati zaradi mogočih negativnih vplivov na zdravje, pa je v pripravi dokument za področje omejevanja prodaje hrane otrokom, ki naj bi to uredil tako, da bi bili otroci temu čim manj izpostavljeni, z njimi pa tudi starši, saj jih otroci nagovarjajo k nakupom oglaševanih izdelkov.«

Slovenski oglaševalski kodeks sicer v 18. členu določa, da »v oglaševanju, namenjenem otrokom, ni dovoljeno uporabljati neposrednih pozivov k nakupu«, hkrati pa »ne sme neposredno vplivati na otroke, da bi ti silili starše ali skrbnike k nakupu izdelka«. Pri hrani in pijači, namenjenih otrokom, pa naj bi se držali načela, da oglaševanje »ne sme opravičevati ali spodbujati slabih prehranskih navad ali nezdravega življenjskega sloga; ne sme dejavno spodbujati otrok, naj jedo ali pijejo pred spanjem ali čez dan pogosto jedo sladkarije in prigrizke; prigrizke mora jasno opredeliti kot prigrizke, ne pa kot nadomestek za obroke; ne sme spodbujati otrok, naj pojedo več kot ponavadi, in ne sme zavajati otrok glede morebitnih telesnih, socialnih ali psihičnih koristi, ki da jih bodo imeli zaradi uživanja izdelka«.

Zgolj peščica pritožb

Podlaga se zdi kar dobro zastavljena, vendar kakor pravi Marjana Peterman z ZPS, šepa nadzor. Pri nas oglaševanje (ne)zdrave hrane nima zakonodajne osnove, pač pa se, zlasti glede oglaševanja z otroki ali za otroke, minimalno lahko upošteva priporočila, ki jih je leta 2010 sprejela WHO, po katerih se ne priporoča oglaševanje energetsko bogatih živil s premalo hranili. »Ker gre zgolj za priporočilo, lahko vsaka država ukrepa po svoje in pri nas imamo žal še vedno zgolj prostovoljni sistem nadzora. Potrošniške organizacije po svetu ugotavljamo, da je v državah, kjer oglaševanje hrane ni zakonsko urejeno, na slabšem večinoma potrošnik. Oglaševalska zbornica Slovenije (SOZ) namreč presoja zgolj na podlagi pritožbe, pri čemer mora »pritožnik, ki se mu zdi, da ga določen oglas zavaja, dokazati domnevno ‘škodo’, ki mu jo oglaševani izdelek domnevno povzroča«.

V zvezi z oglaševanjem hrane je oglaševalska zbornica prejela in razsojala le peščico pritožb posameznih potrošnikov. Od leta 1994 do letos sta bili v zvezi z domnevno neprimernim oglaševanjem za otroke vloženi zgolj dve pritožbi (leta 2010 na oglas ponudnika hitre prehrane in leta 1999 na oglas proizvajalca gazirane pijače z umetnimi sladili) ter ena glede oglaševanja rdečega mesa, a je oglaševalsko razsodišče po odgovoru oglaševalca vse tri spoznalo za neutemeljene.

Kakor so odgovorili na SOZ, Slovenski oglaševalski kodeks (SOK) odgovarja predvsem na vprašanje kako, ne pa tudi kaj, komu in kje oglašujejo. »Breme dokazovanja je v postopkih presoje skladnosti oglaševanja z določili SOK na strani oglaševalca. Glede na majhno število pritožb pa bi lahko tudi sklepali, da potrošniki zelo redko presodijo, da je oglaševanje neprimerno in v nasprotju z zakonskimi ali samoregulativnimi predpisi. Seveda pa se zavedamo, da otroci in mladostniki sodijo med posebej občutljive ciljne skupine, zato je oglaševanju zanje posvečena posebna pozornost tudi v kodeksu, poleg tega je na slovenskem trgu delno regulirano z zakonom o varstvu potrošnikov, zakonom o medijih in zakonom o avdiovizualnih medijskih storitvah.« In dodajajo: »Preden pa lahko bodisi zakonsko ali s samoregulativo uredimo to področje, mora država z oblikovanjem prehranskih smernic sploh opredeliti, kateri prehranski izdelki so predmet omejevanja oglaševanja za otroke. Na podlagi teh smernic pa zakon zavezuje izdajatelje avdiovizualnih medijskih storitev k sprejemu kodeksov ravnanja.«

Države po svetu se glede oglaševanja hrane za otroke in mladostnike odločajo po svoje. »Kanada, na primer, je ustavila trženje vsega – dobrega in slabega – na domnevi, da je mogoče z otrokom manipulirati tako s pozitivnimi kot negativnimi vsebinami. Otrok do 12. leta ne loči, kaj je oglasno sporočilo in kaj na primer risanka, pred kratkim pa je univerza v Lundu dokazala, da je nezavedna manipulacija mladih prek spleta mogoča vse do 16. leta, ne glede na ozaveščenost in informiranost,« je poudarila dr. Gabrijelčičeva.

Opozoriti ministra za zdravje

Kljub temu, pravi, imamo v Sloveniji kar precej pregleda nad razmerami. »Oglaševalci težko prodrejo z vsem, kar bi si želeli; smo le toliko povezani med seboj, da bi se ob morebitnem zavajajočem oglasu prej ali slej kdo oglasil. Poleg tega je Slovenska oglaševalska zbornica v svoj kodeks pred dvema letoma dodala člene na temo prehrane, a zdaj bi bilo to treba nujno nadgraditi,« meni strokovnjakinja na področju prehrane na IVZ. Opozorila je predvsem na dejstvo, da se trženje s televizije, ki je najbolj viden medij, širi na splet in v druge medije, »kar je še povsem neurejeno«.

Vseeno pa ne stopicamo na mestu. »Strokovna javnost je zaskrbljena zaradi zdravstvenih podatkov otrok in mladostnikov in se intenzivno ukvarja s tem. Že leta 2010 je ob podpori pediatrične klinike in tudi ZPS ministrstvu za zdravje dala pobudo za zakonsko ureditev tega področja in takratni minister je javno izjavil, da proučujejo možnosti za dodatno obdavčenje izdelkov z veliko količino sladkorja. Ker se je vmes zamenjala vlada, bo pediatrična klinika skupaj s podporniki in dodatnimi znanstvenimi raziskavami svojo pobudo predstavila tudi novemu ministru,« je povedala Marjana Peterman.

Jana Zupančič

Objavljeno v NeDelu, v nedeljo, 27.5.2012

Vir: http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/pri-enajstih-letih-zamascena-jetra-diabetes-povisan-tlak.html

Napotila
Oglaševanje hrane in otroci
http://www.uzivajmozdravo.si/dober_tek/clanki/clanek?aid=9589
Tudi pri nas z višjim davkom na sladke pijače nad debelost?
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042545953
Debeli otroci – prispevek RTV Slovenija
http://tvslo.si/predvajaj/debeli-otroci/ava2.143152302/

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s