Logične zmote in napake v oglaševanju 1 – Nevednost o zavrnitvi

Druga imena: ignoratio elenchi (lat.), »zgrešiti poanto«.

Tip argumenta: zmota iz nerelevance; zmota nesledenja.

Opis: Ignoratio elenchi oziroma nevednost o zavrnitvi (ali glede zavrnitve) se pojavi takrat, ko premise ne podpirajo sklepa, ki je predmet razprave, ampak neko drugo trditev, ki je pripisana sogovorniku z namenom lažje zavrnitve njegovega argumenta. Takšno tehniko pogosto uporabljajo tisti, ki želijo nekaj dokazati, vendar ne vedo, kako bi to storili, zaradi česar se zatečejo, da bi spodbili želeni sklep, v kakršenkoli argument, ki pa žal za trditev, ki je predmet spora, sploh ni relevanten. V tem smislu je večkrat nevednost o zavrnitvi ime za kakršenkoli irelevanten sklep.

Kot je znano, je že Aristotel vedel, da »če si soočen z argumentom, ki ga ne moreš ovreči, je najbolj preprosta strategija v tem, da odgovoriš s protiargumentom, ki je dober, vendar nima nikakršne zveze s prvotnim argumentom in nanj ne odgovarja. Poslušalstvo velikokrat ne opazi, da si zamenjal temo, še posebej, če obstaja navidezna zveza s prvim argumentom ali če je drugi argument tako čustven, da pozabiš na začetni argument.« (Šuster, 1998: 198)

Strategija deluje v primerih, ko poslušalci niso pozorni na logično zgradbo argumenta, ampak jim je dovolj že to, da se pri dokazovanju ali zavrnitvi sklepa, ki je bil podan zgolj kot izjava, uporabi argument. Če pa sogovorniki niso dovzetni za takšne manipulacije, jim je takoj jasno, da premise podpirajo neko drugo trditev, ki s spornim sklepom nima nobene zveze, zato nas hitro prekinejo z besedami, da sklep ne sledi iz danih razlogov. V splošnem je nevednost o zavrnitvi (beseda izvira iz grškega elenchos, ki pomeni spodbijanje) ignoriranje same teme, ki pa je bolj kot ne nehoteno oziroma spregledano. Tisti, ki bi moral podati protirazloge, ne ve, kako bi se lotil zavrnitve.

Primer:

Vinjeni vozniki ogrožajo sebe in druge udeležence v prometu. Predlani so policisti zaradi vožnje pod vplivom alkohola odvzeli vozniško dovoljenje 75 voznikom, lani pa le še 50. Torej je varnostno stanje na naših cestah sedaj boljše.

V tem primeru gre za ignoratio elenchi, saj iz danih premis ne sledi, da je varnost v prometu danes boljša – v bistvu je še vedno porazna, če je za volanom veliko vinjenih –, ampak kvečjemu, da se zmanjšuje število tistih, ki vozijo z več alkohola v krvi, kot pa je dovoljeno. Pa še to je vprašljivo, saj obstaja cel kup voznikov, ki vozijo vinjeni in jih policisti nikoli ne ustavijo. Kakorkoli, reči, da je število tistih, ki vozijo pod vplivom alkohola, danes manjše, je nekaj povsem drugega kot pa reči, da je varnost na naših cestah zdaj boljša.

Splošna oblika takšnega argumenta je naslednja:

Predlanska letna inflacija je bila 10%, lanska pa 5%. Torej je gospodarstvo v vzponu. (Iz danih premis sledi zgolj, da inflacija pada, ne pa, da je gospodarstvo v vzponu.)

1. A in B podpirata P.
∴ 2. S.
(A je višina predlanske inflacije, B višina lanske inflacije, P padanje inflacije, S pa gospodarstvo v vzponu.)

Pojem non sequitur je širši od pojma ignoratio elenchi, pa čeprav se včasih uporabljata kot sopomenki, saj obsega vse argumente, pri katerih sklepi ne sledijo iz premis, vključno s tistimi, ki kot premise navajajo psihološko motivirane razloge in katerih imena tipično vsebujejo besedno zvezo ‘sklicevanje na …’, ter tistimi, ki se pri izpeljavi sklepov opirajo na napačne vzroke.

Sorodni zmoti ignoratio elenchi sta »napačna sled« in argument proti »slamnatemu možu«, ki si ju bomo ogledali v nadaljevanju.

Primer iz oglaševanja:

To je pogosto rabljena napaka v oglasih. Da nekaj ne sledi iz premis (non sequitur) je pravzaprav ena najbolj pogostih oblik oglaševalskega nagovora. Za primer, da bi lažje ilustrirali navedeno zmoto, navedimo razvpite reklame za telesne spreje in dezodorante. Pogosto je scenarij podoben znanim reklamam za Axe ali Malizio. Fant se odišavi in dekleta mu pritečejo v objem (ali za njim). Argument pravi, da če boš kupil ta sprej boš imel veliko deklet, ki te bodo hotela. Očitno to ne drži in sklep – dekletom se boš zdel privlačen – ne izhaja iz premise – nakup spreja. Uporaba spreja ni avtomatična garancija za večjo zaželenost pri dekletih.

The AXE Effect

Reklama za dezodorant, ki vas (pretirano) zaščiti pod pazduho je variacija na isto temo. Uporaba spreja vas bo zaščitila v nevarnem svetu, v katerem je vse narobe, vendar nič ne de, če ste kupili sprej, ste varni.

Viri:
Copi, I. M., Cohen, C. (1994). Introduction to Logic. New York: Macmillan.
Walton, D. (2004). Relevance in Argumentation. Mahwah: Lawrence Erlbaum Associates.
Bregant, J., Vezjak, B. (2007). Zmote in napake v argumentaciji: vodič po slabi argumentaciji v družbenem vsakdanu. Maribor: Subkulturni azil.
Non-Sequitur in Axe Commercials
http://criticsandbuilders.typepad.com/amlitblog/2010/09/non-sequitur-in-axe-commercials.html

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s