Logične zmote in napake v oglaševanju

Verjetno v današnjem svetu ni sfere, ki bi s tako vehemenco in škodljivostjo prezirala in zlorabljala logična pravila kot prav oglaševanje. In to v času, ko ji konkurence nikakor ne manjka. »Se mar ne dogaja vse prepogosto, da v našem zasebnem življenju, javnih razpravah ali političnih debatah zmagujejo ceneni retorični triki in argumentativne prevare? Kje sploh je meja med obojim in zakaj jo tako radi prestopamo? Teorija argumentacije predpostavlja, da v argumentirani razpravi pokažemo na resnico neke trditve, ki jo najdemo v sklepu, na ta način, da jo ob veljavnem sklepanju opremo na resničnost premis. Argumentacija je zato bistvenega pomena v javni razpravi in dialogu, pri čemer se opira na pravila logike in sklepanja. Je praktično neizogibna in pripomore h kvaliteti naših stališč in razprave, medtem ko si moralnega, epistemičnega in znanstvenega raziskovanja brez nje niti predstavljati ne moremo.« (Bregant in Vezjak, 2007)

Na našem blogu bomo začeli s serijo najpogostejših in najbolj značilnih logičnih napak in zmot, ki jih bomo poskušali specifično povezati in aplicirati na oglaševalsko prakso. Ob vsaki zmoti ali napaki bomo tako navedli tudi kak primer iz oglaševanja, pri čemer nam s svojimi sugestijami na zofijini@gmail.com ali z oddajo komentarja, lahko pomagate tudi vi.

Seznam zmot in napak bomo v veliki meri povzeli po eni najbolj referenčnih tovrstnih knjig v slovenskem govornem področju, knjigi »Zmote in napake v argumentaciji«, ki je v soavtorstvu dr. Janeza Breganta in dr. Borisa Vezjaka, leta 2007 izšla pri založbi Subkulturni azil.

»V čem se skriva smisel argumentov? Ljudje namreč izmenjavo argumentov običajno razumejo kot prepiranje njihovih avtorjev in besedičenje brez kakršnekoli praktične vrednosti, ki je samo sebi namen. Včasih to drži, vendar zgolj zaradi našega ignoriranja splošnih logičnih načel in konkretnih pravil sklepanja oziroma neustavljive želje po tem, da bi nekaj bilo resnično, in potrebe po tem, da nasprotnika v razpravi za vsako ceno porazimo. Če se logičnih principov držimo in smo sposobni oceniti, kdaj so naši razlogi za neko prepričanje slabi, v okviru tega pa predvsem priznati, da se motimo in dati nekomu drugemu prav, potem razen argumentov ne obstaja noben drug način, kako najti resnico.« (Bregant in Vezjak, 2007)

In kakšna je definicija zmot?

»V svoji leta 1970 izdani knjigi z naslovom Zmote (Fallacies) jo je podal Charles Hamblin in še danes predstavlja izziv. V njej zasledimo tri značilnosti, ki jih do neke mere najdemo že pri Aristotelu. Kot pravi Woods (2003), je nek sprejet vzorec sklepanja zmoten tedaj, ko izpolnjuje štiri pogoje: (a) sklepanje mora biti napačno, (b) prepričljivo, kar pomeni, da je napačnost neočitna, (c) splošno sprejeto in uporabljano ter (d) nepopravljivo v smislu tega, da je stopnja ponavljanja iste napake tudi po »diagnozi« zelo velika. Teoretiki zmot, še dodaja, so se pretežno ukvarjali le s prvim pogojem, zanemarjali pa preostale. Douglas Walton v Routledge Encyclopedia of Philosophy ponuja naslednjo definicijo: »Zmote so splošna zvrst argumentov, ki imajo močno težnjo po tem, da se bodo izrodili ali da bodo uporabljeni kot varljivi triki v razpravi dveh strani. V nekaterih okoliščinah so to enostavno prehitre napake v mišljenju, v drugih pa so to razvite tehnike argumentacije, ki jih govorec bolj ali manj premišljeno uporablja, da bi prelisičil sogovorca, da bi ta sprejel napačen sklep.« Christopher Kirwan v Oxford Encyclopedia Of Philosophy zmoto definira tako: »Zmota je v logiki neveljaven argument z navidezno veljavnostjo oziroma oblika argumenta z neveljavnimi primeri; zmota je katerakoli razširjena napaka v dokazu, recimo zahteva po dokazu ali nevednost glede zavrnitve, ki ne vsebujejo veljavnosti.« (Bregant in Vezjak, 2007)

Z zmotami v oglaševanju se resno ne ukvarja veliko ljudi, verjetno predvsem zato, ker nekako samoumevno predpostavljajo, da to nima veliko smisla, saj je samo bistvo oglaševanja tesno povezano s podajanjem zmot in neresnic, če naj dosežejo želeni učinek. In vendar je oglaševanje komunikacija kot vsaka druga in če naj bo od nje kakšna korist tudi za širšo javnost, bi se morali tudi oglaševalci držati osnov logike. Kot bo serija zmot in napak pokazala in kot vsaj intuitivno sluti že vsak potrošnik, pa oglaševanje logiko že v izhodišču enostavno odmisli.

Vir:
Bregant, J., Vezjak, B. (2007). Zmote in napake v argumentaciji: vodič po slabi argumentaciji v družbenem vsakdanu. Maribor: Subkulturni azil.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s