Logične napake v oglaševanju

Poznate tisti občutek, ko slišite slab argument in si mislite »to nima nobenega smisla!«? Logične napake in zmote so način, kako kategorizirati in definirati te slabe argumente.

Slabi argumenti se zgodijo. Če vemo in razumemo napake in zmote je lažje prepoznati slabe argumente, ko jih uporabljajo drugi in tudi, ko jih uporabljamo sami. Pomagajo nam raziskovati naše mišljenje in nam omogočajo, da logično raziščemo zakaj glede določenih zadev čutimo tako kot čutimo. Ko debatiramo s kom drugim nam pomagajo, da ohranimo argumente relevantne in debato na določeni ravni.

Slabe argumente lahko uporabljamo zaradi nevednosti (oseba, ki daje nek argument ne prepozna, da je njen argument slab), ali namerno (»tehnično je bilo, kar sem povedala resnično, četudi je bila implikacija napačna«). Nekateri ljudje so z uporabo napačnih in zmotnih argumentov zgradili kariere.

Tukaj je nekaj mojih najljubših zmot in napak s primeri:

Argument proti človeku – »Michelle Bachman ima čudne oči, zato je karkoli pove laž.« Da avtomatično zavržemo vse njene argumente samo zato, ker ima čudne oči, je leno. Moramo ji prisluhniti, premisliti njene izjave in se šele potem odločiti ali morda (ponovno) ne daje norih in neveljavnih izjav.

Spolzka strmina – »Če dovolimo homoseksualcem, da se poročajo, bomo kot naslednje dovolili, da se ljudje lahko poročajo s konji!«

Posplošitev – »Enron je bila velika korupirana družba, zato so vse velike družbe korumpirne.«

Slamnati mož – Napačna prezentacija izjave vašega nasprotnika. Ko moj mož pravi »to dekle ima lepe oči« in jaz rečem »oh, torej misliš, da so moje oči grde.« –, je to slamnati mož.

Ker je lastnost argumentov, da vplivajo na načine kako o stvareh razmišljamo, na odločitve, ki jih sprejemamo in dejanja, ki jih izvajamo, lahko najdemo primere napačne in zmotne argumentacije v politiki, na sodiščih, v šoli in še posebej v marketingu in oglaševanju. Tukaj je nekaj primerov, ki sem jih opazila zadnjih nekaj tednov:

To je nakazana napačna dihotomija. Napačna dihotomija pravi, da imaš samo dve možnosti. V tem primeru lahko uporabiš umazano, ogabno brisačo ali lahko uporabiš »Kleenex ročne brisače – čiste, sveže brisače v vsakem trenutku!« Obstajajo tudi druge možnosti, kot je menjati svojo večkrat uporabljeno brisačo, preden postane farma za mikrobe, kot je prikazano na sliki.

To je sklicevanje na tradicijo, pri čemer je ideja v tem, da če je nekaj staro ali če to počnemo od nekdaj, mora biti pravilno ali temeljiti na dokazih. Če je nekaj staro, tega ne naredi avtomatsko za bolje. Druge žitarice tudi uporabljajo te sestavine, pa ne zato, ker so starodavne, ampak zato, ker imajo hranilno vrednost in so okusne. Sklicevanje na tradicijo se pogosto uporablja pri prodajanju alternativnih terapij, recimo: »akupunktura se uporablja že stoletja.«

Če vas argument prisili, da se vprašate »kaj za vraga?« potem imate morda opravka z »Non Sequitur«, ali »ne sledi«, v katerem »sklep ne sledi iz premis« oz. izjava nima smisla. V tem primeru se “vdaja” označuje za napako. Kako je ne-nakupovanje “vdaja” ali napaka? Eno nima ničesar z drugim.

Niso vse posledice logičnih napak enake. Trije zgornji primeri so dokaj neškodljivi in ko sem jih videla, sem le prezirljivo zavzdihnila (pravzaprav sem navdušeno »vzkliknila«, ker sem ponosna nase ko okoli sebe odkrijem kakšno logično napako). Odločiti se je bilo treba le o tem ali določen izdelek kupiti ali ne – kupiti papirnate brisače ali »žitarico«; verjetno se zaradi zgornje situacije podjetju nikoli ne bi pritožila. Vendar so nekateri napačni in zmotni argument stvar »nočnih mor« in jih je treba obravnavati resno. Izjava: »moja hčer je razvila avtizem takoj zatem, ko sem jo dala cepiti, torej cepiva povzročajo avtizem.«, je nevarna napačna izjava (korelacija, ne povzročitev – dva dogodka sta sorodna v času, vendar ni nobenega dokaza, da bi lahko eden povzročil drugega), ki lahko vpliva na nezdrave izbire in lahko ima resne posledice za posameznika in družbo.

Ker so argumenti tako različni in mnogovrstni kot ljudje, ki jih dajejo, se seznami napak in zmot nenehno širijo, rastejo in razvijajo. Veliko je spletnih strani, ki nam lahko pomagajo razumeti tipe napak in kako in kdaj jih kdo uporablja (če imate nekaj ur, ki jih lahko posvetite temu, vpišite v iskalnik »napake«, »zmote«, »argumenti« ali »fallacies«).

Napačnih argumentov res ni težko delati; izogibati se jim in jih prepoznati, ko se pojavijo, pa je izziv, ki zahteva nenehno pozornost. Nekaj sem jih morda naredila celo v tem članku in prepričana sem, da bi lahko našla primere slabe argumentacije tudi v drugih blogovskih objavah, ki sem jih napisala. Narediti napačen argument ne pomeni konca sveta. Toda, če vas ujamejo pri slabem argumentiranju, ste dolžni samemu sebi in osebi, s katero ste v diskurzu, priznati: »da, prav imaš«.

Biodork alias Brianne

Vir: http://biodork.wordpress.com/2011/03/28/logical-fallacies-in-advertising/

Napotila
http://www2.arnes.si/~vstrah/dokumenti/logika/logika2010_vaja3.pdf
http://skeptik.si/zmotna-logika/

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s