Z lažjo gre lažje

Iz Večerove kolumne Okolje in družba

Tako kot po svetu smo tudi pri nas priča poplavi izdelkov in storitev, za katere proizvajalci in ponudniki trdijo, da so okolju prijazni, zeleni, organski, nizko ogljični, reciklirani in nasploh “eko”. Če izberemo tak izdelek, si lahko kot potrošniki pomirimo svojo okoljsko vest, se morda počutimo bolj zdrave in mirno nadaljujemo s svojim življenjskim slogom še naprej. To si seveda proizvajalci in trgovci tudi najbolj želijo. Okoljski marketing cilja tudi na mlade, ki so okoljsko bolj ozaveščeni, a so po drugi strani tudi zelo atraktivna skupina potrošnikov. Pa ne gre le za izdelke. Pogosto se podjetja oglašujejo tudi kot družbeno odgovorna, taka, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju ne le na okoljskem področju, ampak tudi na socialnem. S tem si večajo ugled in nas znova privabljajo k večji potrošnji. V bistvu porabijo znatno več denarja za oglaševanje zelene usmeritve nekega podjetja kot pa zato, da bi izvedli ukrepe, ki bi res kaj prispevali k varovanju okolja. Spreminjajo ime, logotip ali nalepko nekega izdelka, da bi bilo videti, kot da je ta do okolja prijazen. Bolj kot ne gre le za povečevanje prodaje in zaslužka, prikrivanje slabih praks in kompenzacijo negativnih informacij o podjetju. Zavajajoče vizualne upodobitve kažejo rožice, ki se valijo iz avtomobilskega izpuha, male gozdne živali, ki se sprehajajo okoli vozila. Sončnice se pojavljajo na prehrambnih izdelkih, ki sonca še videli niso, vrhovi alpskih hribov pa na mlečnih izdelkih iz mleka krav, ki so bile ne le ves čas v dolini, temveč celo v intenzivni hlevski reji. Vizualno okoljsko zavajanje je še zlasti škodljivo za otroke in površne opazovalce.

Okoljsko zavajanje je lahko prisotno v vseh dejavnostih, od proizvajalcev pralnih praškov, ustekleničene vode, hotelirjev, proizvajalcev biogoriv, avtomobilov, ponudnikov in proizvajalcev električne energije, naftnih derivatov do nealkoholnih pijač. Uradnih služb, ki bi preganjale tako oglaševanje, pa žal v mnogih državah, tudi v Sloveniji, ni. Norveška ima varuhinjo pravic potrošnikov, ki je na primer dosegla, da proizvajalce avtomobilov, ki sebe promovirajo kot “zeleni”, podvržejo najstrožji oglaševalski preverbi. Izjavila je, da “noben avtomobil ne more narediti za okolje nič dobrega, ampak le malo manj škode kot drugi avtomobili”. Zaradi ustreznih predpisov morajo prodajalci avtomobilov na Norveškem izredno previdno izbirati besedila za svoje propagandne akcije.

Dokler bodo kupci neozaveščeni, naivni ali enostavno površni pri izbiri izdelkov ali storitev, bo okoljsko zavajanje cvetelo. Vsak, ki trdi, da je neki izdelek “zelen”, mora imeti potrdilo priznane in uveljavljene tretje osebe. Deklaracije za okoljske proizvode bi morale temeljiti na takih izračunih, ki so potrjeni tudi z ISO standardi v seriji 14000. A so žal redki izdelki, ki se ponašajo s takimi potrdili.

Odpor proti obstoječemu zavajajočemu oglaševanju še ni dovolj velik, čeprav je moteče in etično sporno ter postaja tudi nevarno. Okoljsko zavajanje vpliva najprej na izbiro potrošnikov, sčasoma pa tudi na stališča in obnašanje politike, torej tistih, ki odločajo o naši prihodnosti. A dokler nam bo šlo tako zavajanje le na živce in se bomo zgražali le po tihem, se stvari ne bodo spremenile.

LUČKA KAJFEŽ BOGATAJ

Objavljeno v Večeru, v ponedeljek, 17.9.2012,

Vir: http://www.vecer.com/clanekoko2012091705826208

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s