Varčuj!

Iz Večerove kolumne »Okolje in družba«

Vse več nas je. Od leta 1800 je prebivalstvo naraslo za sedemkrat, več kot stokrat več porabljamo, porabimo tridesetkrat več energije in se tisočkrat več prevažamo. Porabljamo in porabljamo, kot da bi imeli na razpolago pet planetov, ne le enega samega. Ste vedeli, da na svetu vsako uro zavržemo 24 milijonov plastenk, 13 milijonov pločevink, 45 milijonov plastičnih vrečk, 20.000 mobitelov in da vsako uro za vedno izginejo tri živalske vrste? Tako močno pritiskamo na meje našega planeta, da ta počasi kloni. In še vedno se nam zdi, da so tisti, ki bi morali kaj spremeniti, tam na vrhu, politiki, gospodarstvo. Čas je, da pogledamo, kaj lahko storimo sami, saj smo država v resnici ljudje, država sva jaz in ti. In če vam povem, da se da na ta način celo prihraniti, bodo naslednji stavki še toliko bolj zanimivi. Vem namreč, da smo ljudje zelo racionalna bitja in da golo pridiganje, naj živimo okolju prijazno, ne da bi imeli ob tem tudi finančne koristi, ne zaleže – Še posebno ne v današnjih kriznih časih. Zato sem že dlje časa razmišljala, da bi bilo zanimivo preračunati, kaj za našo denarnico pomeni živeti okolju (in s tem sebi) prijazno. Pred nekaj tedni sem se lotila raziskave in rezultati so tudi mene presenetili. Še vedno namreč vlada napačno prepričanje, da si le peščica bogatih lahko privošči okolju prijazno življenje. Res pa je ravno nasprotno – z vsakodnevnimi odločitvami o najbolj preprostih stvareh lahko ogromno naredimo. In prihranimo. Ste vedeli, da bi lahko z bolj racionalnim nakupovanjem hrane prihranili okoli 1000 evrov letno? V povprečnem slovenskem gospodinjstvu se namreč zavrže kar 30 odstotkov kupljene hrane. Sama redno hodim na izmenjave oblek, ki postajajo vse bolj popularne po vsej Sloveniji, zato mi že več kot dve leti ni bilo treba kupiti niti enega kosa obleke ali obutve. Povprečno slovensko gospodinjstvo bi na ta način lahko prihranilo okoli 1300 evrov na leto. Če bi termostat v stanovanju nastavili za dve stopinji niže, bi bil vaš mesečni račun za ogrevanje deset odstotkov nižji. Če pozimi oblečemo pulover namesto kratkih rokavov, bomo precej prihranili. Še vedno je veliko ljudi, ki za pitje kupujejo vodo v plastenkah. Če bi pili vodo iz pipe, bi v življenju prihranili sebi več kot 14.000 evrov, okolju pa 9700 metrov visoko goro, ki bi jo lahko sestavili iz 30.000 plastenk, ki bi jih sicer zavrgli. Z obojestranskim tiskom lahko podjetje s stotimi zaposlenimi na leto prihrani 4000 evrov in ohrani 25 dreves. Za mlade starše pride prav podatek, da lahko z nakupom pralnih pleničk prihranijo 1000 evrov pri prvem in kar 1500 evrov, če jih ponovno uporabijo pri drugem otroku. S tem okolje obranijo pred celo tono odpadnih plenic za enkratno uporabo, ki jih ni mogoče reciklirati. Z nakupom silikonske menstrualne posodice, ki stane okoli 30 evrov, lahko ženska prihrani v življenju kar 1000 evrov, ki bi jih sicer porabila za nakup tamponov. In za konec: ste vedeli, da posameznik z minimalno plačo kar tri dni na teden dela le za to, da poseduje svojega jeklenega konjička, s katerim se večinoma vozi le v službo? S souporabo avtomobila, z uporabo javnih prevoznih sredstev ter občasnim najemom avtomobila za izlet bi običajna slovenska družina prihranila več tisoč evrov na leto. Slovenski pregovor pravi: Vse se vrača, vse se plača. Skrb za okolje se nam poplača. Dobesedno.

PETRA MATOS

Objavljeno v Večeru, v ponedeljek, 5.11.2012

Vir: http://www.vecer.com/clanekoko2012110505845293

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s