V naravi odpadkov ni

Iz Večerove kolumne Okolje in družba

Prav tak cilj, ki se učeno imenuje strategija Zero waste, je kot prva država na svetu sprejela Nova Zelandija. Novi Zelandiji so sledili tudi druge pokrajine, mesta, občine. In podjetja. Predvsem zato, ker se jim to splača. Podjetje Epson je tako zmanjšalo svoje stroške za 300.000 dolarjev letno. Znašli smo se v sistemu v krizi. Industrijska proizvodnja je pravzaprav množična proizvodnja odpadkov. Vanje se spremenijo prav vsi proizvedeni izdelki. Vsak ve, da takega načina življenja na končnem planetu ne moremo uporabljati v nedogled. Samo v preteklih treh desetletjih smo porabili tretjino vseh naravnih virov na planetu. Tako hitro izkoriščamo naš planet, da spodkopavamo tudi možnosti njegovega samoobnavljanja. To pomeni, da uničujemo možnost, da bi ljudje še lahko živeli na Zemlji. Edino mogočo pot zato pomeni sistem, v katerem bomo zaokrožili snovne tokove. Čeprav v zadnjem času močni sežigalniški lobiji vodijo novinarje na razne ekskurzije v tujino na ogled bleščečih se sežigalnic, te ne morejo rešiti problema pomanjkanja virov, ker jih uničujejo in spreminjajo v zdravju nevarne pline in nevaren pepel. Zero waste je edina prava, trajnostna pot tudi za Slovenijo. Poglejmo si, kako je prehod na družbo brez odpadkov sploh mogoč. Najprej si moramo odgovoriti na vprašanje, kaj sploh so neuporabni odpadki in kaj je mogoče znova uporabiti. Razlog, zaradi katerega snovi iz odpadkov ne moremo ponovno uporabiti, je največkrat ta, da so odpadki tako preoblikovani in pomešani, da jih ni mogoče več predelati. Prvi, nujen korak je torej ločevanje odpadkov. Vsak pri sebi doma. Če jih dosledno ločujemo, je delež odpadkov, ki se ga ne da ločiti, le 20 odstotkov. S tem se znebimo kar 80 odstotkov vseh odpadkov. Drugi korak je seveda ta, da morajo komunalna podjetja poskrbeti za infrastrukturo in približati zbiranje odpadkov uporabniku. Najbolj učinkovit sistem je zbiranje od vrat do vrat, saj le takega lahko tudi nadzorujemo tako, da nagradimo tiste, ki dobro ločujejo, in kaznujemo nevestneže. Pomemben del ločevanja je kompostiranje. Če organske odpadke zmešamo z drugimi, dobimo močno smrdečo onesnaženo zmes, ki se je ne bo dalo več ločiti. Če imate svoj kompostnik, lahko iz njih pridobivate rodoviten humus. Četrti korak je predelava ali recikliranje ločenih frakcij in proizvodnja novih izdelkov iz recikliranih materialov. Peti, zelo pomemben korak je vzpostavitev centrov ponovne uporabe v lokalnih skupnostih. Kljub temu da kosovni odpadki tvorijo le okoli dva odstotka vseh komunalnih odpadkov, se v njihovem popravilu skrivajo nova lokalna zelena delovna mesta. Šesti korak so ideje in pobude, ki zmanjšujejo nastajanje odpadkov. Bistveno je, da se potrudimo zmanjšati količino odpadkov, ki jih proizvedemo. Sami lahko pri tem veliko naredimo. Lahko kupujemo nematerialna darila, si izmenjujemo obleke, pazimo, da ne kupujemo preveč hrane, ki bi se nam lahko pokvarila. Tu lahko prevzame iniciativo tudi država, na primer z obdavčenjem izdelkov za enkratno uporabo, kot so plastične vrečke. Zelo pomembni, sedmi korak je uvedba pravila “plačaj, kolikor odvržeš”. Denar nas navadno najbolj motivira k določenemu vedenju. Tudi proizvajalci imajo pri zmanjševanju nastajanja odpadkov svojo nalogo. Osnovno sporočilo industriji bi moralo biti: če ne more biti ponovno uporabljeno, popravljeno, predelano ali kompostirano, je treba izdelek oblikovati drugače. To je tudi deveti in zadnji korak, s katerim se znebimo še preostalih odpadkov. Kaj mislite? Ni tako težko, le voljo pri odločevalcih potrebujemo in seveda pritisk ozaveščenih posameznikov.

PETRA MATOS

Objavljeno v Večeru, v ponedeljek, 3.12.2012

Vir: http://www.vecer.com/clanekoko2012120305857259

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s