Proti reklamam ni nihče imun

V sklopu predavanj z delavnicami za otroke Pravljično starševstvo, ki jih organizira Mladinski center Ormož, je bilo v viteški dvorani ormoškega gradu nedavno zelo zanimivo predavanje Andreje Ternar na temo Skrite sestavine oglasov in njihov vpliv na vzgojo naših otrok in mladostnikov.

Odrasli, odgovorni za vzgojo otrok, se moramo zavedati moči in načinov zavajanj skritih vsebin oglasov, saj ljudje še nikoli v zgodovini nismo bili izpostavljeni tako veliki množici informacij, ki vplivajo na naše nezavedne odločitve, obnašanje in življenjski stil. O tem, kako v resnici vplivajo reklame na nas, vemo zelo malo. Predavateljica je zbranim predstavila mlado znanstveno vedo, imenovano nevromarketing, ki proučuje funkcije in miselne procese, ki vplivajo na naše nakupne odločitve. Nevromarketing za raziskave uporablja funkcionalno magnetno resonanco (fMR). Tako izmerijo potrošnikov odziv na določene izdelke, embalažo, oglase. „Reklame vplivajo na našo podzavest in tega niti ne vemo, če procesa ne ozavestimo. Vpliv reklam je zelo močan in bo vedno močnejši. Vpliv reklam na možgane se da meriti in marketinški strokovnjaki se tega dobro zavedajo. Ljudje spreminjamo naš celoten življenjski stil, ker nam reklame pravijo tako. V nedeljo se namesto kuhanja odpravimo v nakupovalni center, kjer nakupujemo reči, ki jih ne potrebujemo. Če slučajno nimamo denarja za vse to, pa smo zaradi tega nesrečni,“ je bila direktna Andreja Ternar.

Večina misli, da smo proti reklamam imuni, mislimo, da na nas ne vplivajo. Ni nujno, da se to pozna danes, morda se bo jutri, čez mesec ali nekaj let. „V trgovini se nam zdijo izdelki znani, pa sploh ne vemo, od kod. Znanstveniki izvajajo številne poizkuse, ki dokazujejo, da se da na navade vplivati še pred rojstvom. Oddelek za prehrano v neki blagovnici so poškropili z vonjem po češnjah. Nosečnice so se tam počutile še posebej dobro, ko so bili otroci rojeni, se niso nikjer tako lepo umirili kot tam, saj vonj lahko zaznamo že v maternici. Cilj oglaševanja je, da se v naših možganih vklopi točka želja – nucleus accumbens,“ pravi Andreja Ternar.

Pepsi je okusnejša, izberemo pa kokakolo

Eden najboljših primerov učinkovite reklame je reklama za kokakolo, ki vedno igra na naša čustva. To je odločilna razlika, zaradi katere kokakola zmaga v boju s pepsi. V raziskavi s pijačama v neoznačenih kozarcih se je več kot polovica anketiranih odločila, da je pepsi okusnejša. Če pa sta pijači na voljo v kozarcih z logotipom, pa se 75 % odloči za kokakolo.

Najbolj učinkoviti so oglasi, ki so umeščeni v filme, saj je gledalec v tistem trenutku čustveno vezan na junaka in izdelki mu dobesedno zlezejo pod kožo. Tudi razporeditev oddelkov v trgovinah ni slučajna. Pri vhodu v trgovino z živili je vedno najprej oddelek s sadjem, zelenjavo in rožami. Gre za preprost trik, s katerim se v človeku vzbudi občutek za svežino in pod tem vtisom potem zaznavamo celo trgovino kot svežo. Podobno je z ribami, ki so ponujene na ledu. Ternarjeva pravi, da ledu ribe ne potrebujejo, gre za asociacijo na domačnost, vzbujanje iluzije, da so ribe iz rek in jezer, čeprav so večinoma gojene. Na oddelkih, ki pa niso tako privlačni za kupce, pa imajo zaviralce hitrosti. Pod tlemi so nameščene miniaturne ovire, ki povzročijo, da se vozički na tistem oddelku gibljejo počasneje. Strokovnjaki za marketing nas k nakupu zmamijo tudi tako, da je določen izdelek v določeni trgovini na voljo le določen čas, potem pa ne več. S tem smo postavljeni v situacijo, če ne bomo kupili sedaj, izdelka ne bomo imeli.

Na vprašanje, kako naj otroke zaščitimo pred vsem tem, če se marsičesa niti sami ne zavedamo, pa je Ternarjeva svetovala: „Odločiti se moramo, kaj želimo s svojim prostim časom in denarjem početi ter koliko izpostavljamo otroke televiziji in internetu. Igrice na internetu so namreč prav tako prave oglaševalske kampanje. Otroci so napadeni že v maternici, z letom in pol pa je otrok sposoben prepoznati 150 različnih logotipov. V vrtcu so otrokom ponudili dva identična hamburgerja, eden je bil zavit v McDonald’sov papir, drugi pa v običajen papir. Kaj menite, kateri je bil boljši? Priporočam, da otroci začnejo gledati televizijo čim kasneje, starši pa jim morajo razložiti, da so reklame namenjene spodbujanju želja. Pri nakupovanju je potrebno ohraniti stik z ljudmi, ki so izdelek izdelali, iti na tržnico ali h kmetu po pridelke in otrokom razložiti, zakaj je nek izdelek dober, drugi pa ne. Treba jim je povedati, da ni prav, da igračo, s katero se igra, izdelujejo otroci na drugem koncu sveta. Otroci so to sposobni razumeti.“

Ormož, 21.12.2012

Viki Ivanuša

Vir: http://www.tednik.si/proti-reklamam-ni-nihce-imun

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s