Obdani s kemikalijami

V svetu naj bi bilo znanih 21 milijonov kemikalij, v industriji se jih uporablja več kot sto tisoč. Kemikalije so v mnogih izdelkih, ki jih vsakodnevno uporabljamo: nekatere zaužijemo, druge vdihnemo, tretje v naše telo zaidejo skozi kožo. Izpostavljeni smo jim praktično povsod.

Kemikalije so postale naš vsakodnevni spremljevalec in največkrat na njihovo prisotnost niti več ne pomislimo. S kemikalijami je obdelano pohištvo v stanovanjih, vsebujejo jih barve ali pa tapete na stenah. Uporaba detergentov in čistil, v katerih jih je cela vrsta, nam je samoumevna, kot tudi to, da so dodane mnogim prehranskim izdelkom. So v embalaži, avtomobilih in otroških igračah, v kozmetiki, ki ste jo danes uporabili, in časopisu, ki ga ravnokar berete. Pravzaprav velja, da se v današnjem svetu kemikalijam praktično ni mogoče izogniti. Nasprotno. Uporaba kemikalij samo še narašča. “Podatki iz leta 2011 kažejo, da naj bi bila predvidena rast industrije kemikalij ne glede na recesijo tri odstotke letno,” je na eni od Karavan varne kemije, ki je bila nedavno v Mariboru, dejala Tatjana Humar Jurič iz Urada RS za kemikalije in dodala, da nekatere kemikalije imajo nevarne lastnosti, druge pa ne. Akcijo Karavana varne kemije je maja 2010 začelo Društvo Planet Zemlja, njen namen pa je ozaveščati javnost o načinih in preprečevanju nepotrebnega izpostavljanja otrok nevarnostim, ki nanje ter tudi na nas pretijo zaradi uporabe kemikalij. Za mnoge kemikalije škodljivi vplivi na zdravje ljudi in tudi na okolje dolgoročno še niso znani.

Dejstvo je, da ljudje pogosto brez razmisleka uporabljamo ogromne količine kemikalij. Navedimo samo primer z detergenti. Tako v pralne stroje za pranje perila, ki je v glavnem čisto, morda le prepoteno, nošeno in ne umazano, dodajamo “za vsak primer” še več pralnega praška, kot priporoča proizvajalec (pa je že njegovo priporočilo glede na dejansko umazanost oblačil po navadi preobilno), zgolj prašna tla čistimo z enormnimi količinami čistil, WC-školjke pa dezinficiramo, kakor da bi bila tam potrebna sterilnost, ki jo zahtevajo operacijske dvorane. Podatki so zgovorni. “Leta 2008 je bilo v Sloveniji prodanih okoli 7 tisoč ton pralnih in čistilnih preparatov, v Evropski uniji pa skupno skoraj 4,5 milijona ton pralnih praškov, 1,5 milijona ton mehčalcev, 1,47 milijona ton večnamenskih čistil in 1 milijon ton sredstev za ročno pomivanje posode,” je razlagal direktor Urada RS za kemikalije Alojz Grabner, ki se temu glede na močno vsakodnevno reklamiranje takih in drugačnih čistilnih sredstev niti ne čudi. Potrošniki s(m)o za reklamo seveda dovzetni, a na mestu je vprašanje, ali se dovolj zavedamo, da gre pri detergentih za kompleksne mešanice številnih kemikalij in da bolj ali manj vsi ti detergenti na koncu ostanejo v naravi (ponekod gredo prej še skozi čistilne naprave, drugod sploh ne), in torej tega, kaj to pomeni za okolje.

Pozorno ob začasnih tatujih

Tudi v kozmetiki in sredstvih za osebno higieno je veliko kemikalij. Menda si nanesemo na obraz in telo približno tri do pet kilogramov kozmetike letno in tudi otroci, še preden gredo v šolo, pridejo v stik z do petimi tovrstnimi izdelki. Samo pomislimo: milo, zobna pasta, krema za obraz, mazilo za ustnice, pa o “pravi” kozmetiki niti ne govorimo. Kozmetični izdelki sicer ne bi smeli vsebovati nevarnih snovi (nevarne so tiste kemikalije, ki so jedke, ki dražijo kožo, oči, so strupene, ki lahko povzročajo alergije in vplivajo na delovanje notranjih organov, pojav raka, genetske okvare, plodnost itd.). A se tudi kozmetiki dodajajo kemikalije za konzerviranje preparatov (da preprečijo biološko onesnaženje kozmetičnega izdelka), problem pa je tudi pojavljanje raznih oblik kovin, ki so lahko prisotne kot nečistoče (svinca, arzena, kadmija – vsi so škodljivi in nevarno vplivajo na naš organizem ter so v kozmetičnih izdelkih prepovedani). Treba je torej resno vzeti nasvet stroke o upoštevanju roka uporabnosti kozmetičnega izdelka, bolj ozaveščeni potrošniki pa lahko pobrskajo tudi po sistemu Rapex, hitrem sistemu obveščanja o nevarnih izdelkih (ne le kozmetičnih, ampak vseh razen hrane, farmacevtskih in medicinskih naprav).

A žal se v zvezi s kemikalijami pogosto obnašamo, kot da nas to ne zadeva oziroma kot da se potencialnih nevarnosti ne zavedamo. Kako sicer pojasniti (praviloma običajno) ravnanje potrošnika, ki ob prvi uporabi novega kozmetičnega proizvoda (denimo depilacijske kreme ali barve za lase) ne upošteva nasveta proizvajalca, da je treba izdelek 48 ur pred uporabo zaradi morebitnih alergičnih reakcij preizkusiti na majhnem delu kože? Anja Menard iz Urada za kemikalije je ob tem še posebej opozorila na to, da lahko barve za lase povzročajo alergične reakcije, in tudi, da začasni tatu, ki si ga mladi poleti pogosto dajejo na kožo, poveča možnost za nastanek alergij. Barve za lase lahko namreč vsebujejo parafenilendiamin, ki se dodaja za večjo obstojnost barv, problem pa je, če se ta nahaja tudi v barvilu za začasne tatuje (kjer je sicer prepovedan), saj s tem pride do senzibiliziranja za alergenom. Parafenilendiamin lahko povzroči različne težave, od srbečice do dermatitisa, ob alergiji nanj lahko nastane celo anafilaktični šok, ki je življenjsko ogrožajoče stanje. Predlani je najstnica iz Italije umrla zaradi resne alergične reakcije, do katere je prišlo po barvanju las; izkazalo se je, da si je 14 dni pred barvanjem las dala narediti začasni tatu in se je ob tem senzibilizirala za alergen.

Ozaveščeni tvegajo manj

Čeprav se kemikalijam praktično ni mogoče izogniti, je dejstvo, da ozaveščeni in obveščeni potrošniki tvegajo manj. Če se podučimo, v katerih izdelkih so nevarne kemikalije in kako pravilno ravnamo v zvezi s tem, se lahko izognemo velikim nevarnostim. Že s tem, da nevarnih čistil in drugega ne shranjujemo v embalaži za hrano in pijačo in jih dosledno hranimo na mestih, ki so nedosegljiva otrokom, lahko preprečimo pravo katastrofo: zdravniki se vsako leto srečajo z nekaj primeri, ko otrok popije jedke kemikalije, ki imajo ireverzibilni učinek. Več kot koristno si je tudi vzeti čas za to, da preberemo etiketo in izdelek uporabljamo za točno določen namen in na predpisan način. Eno najpomembnejših pravil je, da izdelkov med seboj ne mešamo, saj se lahko pojavijo nevarne reakcije.

Pri odločitvi, kateri izdelek manj škoduje okolju in zdravju, lahko potrošniku pomagajo tudi okoljske oznake, zapisane na izdelku. Centralni znak EU je “eko marjetica”, proizvajalci jo dobijo, če izdelek ne vsebuje snovi, strupenih za vodne organizme, ki je biorazgradljiv, prepovedana je tudi uporaba nevarnih in strupenih snovi, barv in barvil ter dišav. Poleg eko marjetice obstajajo še nacionalni ekološki certifikati, tak je na primer švedski beli labod, nemški modri angel. V Sloveniji posebnega nacionalnega znaka nimamo. Ob tem zapišimo, da zmedo pri nas povzročajo navedbe “eko”, “bio”, “okolju prijazno”, “naravno”, ki jih lahko proizvajalci na izdelke pišejo po lastni presoji. Mimogrede, ali ste vedeli, da eko lahko pomeni ekonomično, ne pa ekološko?

Lahko pa namesto “kemije” v kar nekaj primerih posežemo tudi po naravnih sredstvih naših babic. Za odmaševanje odtokov se kot učinkovito sredstvo izkaže kombinacija alkoholnega kisa in jedilne soli, ki ju vsujemo v odtok, tega zapremo in po nekaj minutah splaknemo s toplo vodo – kemična reakcija med soljo in kisom je tako močna, da odplakne in odmaši umazanijo. Z nekaj kapljicami kisa v hladni vodi lahko očistimo steklo, s čistim kisom ali limoninim sokom pa se je mogoče znebiti celo vodnega kamna.

Tatjana Vrbnjak

Vir: http://www.bonbon.si/default.asp?kaj=1&id=5877764

Napotili
Pozor, kemikalije! (Katja Zakrajšek)
http://skeptik.si/2013/01/30/pozor-kemikalije/
Karavana varne kemije
http://www.planet-zemlja.org/karavana-varne-kemije/

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s