Prispevek k večji zaščiti ali zmedi potrošnika?

V se več izdelkov je opremljenih z besedami, ki izpostavijo to ali ono dobrobit izdelka. Pri kakšni reklami lahko potrošnik celo dobi občutek, da je treba le propagirano spiti ali pojesti, pa bo rešen vseh tegob.

“Brez nasičenih maščob”, “brez dodanih sladkorjev”, “lahko” (ki se pri nas zdaj praviloma označuje kar kot “light”), “vir beljakovin” … so le nekatere izmed prehranskih trditev, zapisanih na živilih. Tem oznakam se pridružujejo še zdravstvene trditve: “kalcij je potreben za ohranjanje zdravih kosti”, “vitamin C prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti”, “vlaknine iz rži prispevajo k normalnemu delovanju črevesja” …

Medtem ko prehranska trditev pomeni vsako trditev, ki navaja ali namiguje, da ima živilo posebno ugodne prehranske lastnosti zaradi energije ali/in hranil ali drugih snovi, pa zdravstvena trditev pomeni vsako trditev, ki poudarja povezave med živilom (ali eno njegovih sestavin) in zdravjem. Živilo mora, da se ga lahko označi z določeno prehransko ali zdravstveno trditvijo, izpolnjevati določene pogoje. Na primer prehransko trditev “brez nasičenih maščob” lahko nosi, kadar skupna količina nasičenih maščob in transmaščobnih kislin ne presega 0,1 g nasičene maščobe na 100 g ali na 100 ml, trditev “vir beljakovin” je dopustna samo, ko vsaj 12 odstotkov energijske vrednosti živila zagotavljajo beljakovine. Zelo stroga pravila od sredine decembra veljajo za uporabo zdravstvenih trditev na živilih – Evropska komisija jih je na seznam Uredbe EU 432/2012 uvrstila le 222, ki so podprte z verodostojnimi znanstvenimi dokazi. Uporaba več tisoč zdravstvenih trditev, ki so se na območju EU uporabljale doslej, je poslej s to zakonodajo, ki velja na področju celotne Evropske unije, torej prepovedanih. Tako med drugim niso več dovoljene splošne zdravstvene trditve, kot denimo “probiotiki zvišujejo imunski sistem”, “za dobro zdravje”, ker po oceni Evropske Agencije za varno hrano EFSA niso znanstveno utemeljene.

Korak naprej k zaščiti potrošnikov?

Tovrstne oznake so med proizvajalci zaželene, ker prispevajo k večji prodaji izdelka. Rezultati raziskave, ki so jo leta 2005 izvedli sodelavci BEUC, krovne evropske potrošniške organizacije, kažejo, da potrošniki trditvam večinoma verjamejo. Kar tri četrtine anketiranih potrošnikov namreč meni, da so učinki na zdravje in počutje, ki so predstavljeni v oglasih, čista resnica, navajajo pri Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer so prepričani, da je bil z uredbo narejen velik korak naprej pri zaščiti potrošnikov pred zavajajočimi trženjskimi prijemi, kar znanstveno nepodprte zdravstvene trditve po njihovem so. Po oceni EFSA namreč kar 80 odstotkov predlaganih trditev, ki so jih do uredbe proizvajalci uporabljali na embalažah svojih izdelkov in v drugih sporočilih, ni bilo znanstveno utemeljenih.

Kako je pri nas? Na Inštitutu za nutricionistiko, kjer so lani v okviru raziskave uporabe prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih na slovenskem tržišču pregledali preko 6000 živil, do potankosti pa so nato pregledali in še laboratorijsko preiskali 32 naključnih vzorcev, ki jih je določil računalnik (raziskava je bila opravljena še pred veljavnostjo uredbe, a so kriterijih iz nje), so ugotovili, da so bile na vseh vzorcih deklaracije ali trditve neskladne z zakonodajo. Nasprotno je bilo glede vsebine: velika večina izdelkov je dejansko vsebovala tisto, kar je pisalo na deklaracijah. “Tri najbolj pogoste napake pri uporabi zdravstvenih trditev so bile, da se uporabljajo preveč splošne zdravstvene trditve, ki niso podkrepljene s konkretnimi dokazi, da se uporabljajo zdravstvene trditve za snovi, za katere potem ni napisano, koliko teh snovi je sploh v živilu, in da se uporabljajo neodobrene zdravstvene trditve,” pravi dr. Igor Pravst in Inštituta za nutricionistiko. In kako je zdaj? “Proizvajalci so zelo aktivni pri spremembah označb. V pregled dobivamo zelo veliko označb, ocenjujemo pa, da še vsaj polovica označb ni skladnih. Problem je tudi v tem, da imajo nekatera živila dolgi rok uporabe in je dogovor, da se jih lahko še določen čas tolerira.”

Globe ob ugotovljenih kršitvah, ki se nanašajo na uredbo o prehranskih in zdravstvenih trditev, so ostre, zato zavzetost proizvajalcev in trgovcev za prilagoditev uredbi ne čudi: od 2000 do 30.000 evrov za pravno osebo, od 800 do 12.000 evrov za samostojnega podjetnika posameznika, od 120 do 1000 evrov za odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika, od 40 do 400 evrov se kaznuje posameznik. Do sedaj inšpektorji sicer niso izdali veliko glob: “Izdane so bile predvsem v povezavi s kršitvami, opredeljenimi v Zakonu o varstvu potrošnikov, in v letu 2011 je bila izdana ena odločba z globo za pravno in odgovorno osebo in štiri odločbe brez globe, v letu 2012 pa je bila izdana ena odločba z globo za pravno in odgovorno osebo,” pravijo na Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Nove embalaže, nove trditve

“Pri velikem številu izdelkov je na policah nova embalaža. Izdelki s staro embalažo ne ogrožajo zdravja potrošnikov, zato jih ne bomo umaknili, temveč se bomo potrudili, da jih v najkrajšem možnem času prodamo in zamenjamo z novimi, ustrezno označenimi. Pri izdelkih lastne blagovne znamke smo vse označbe preverili in popravili,” na vprašanje, kakšno je stanje na trgovskih policah, odgovarjajo v Spar Slovenija. Inšpekcijskih pregledov na to temo še niso zabeležili. Tudi v Mercatorju so prilagodili deklaracije na embalažah izdelkov svoje trgovske znamke Zdravo življenje; ta se zdaj imenuje Active life – ime so zamenjali tudi zato, da je primerno za druge trge. In kaj je nova uredba prinesla proizvajalcem? “Veliko sprememb v deklaracijah in posledično v embalaži,” pravi vodja razvoja v Ljubljanskih mlekarnah Mateja Juvančič in dodaja, da je bilo zanje pomembno to, da probiotiki niso bili potrjeni za zdravstveno trditev. Za probiotike je splošno znano, da pomagajo pri urejanju prebave in vplivajo na krepitev imunskega sistema, kar se pa kot zdravstveno trditev v prihodnje ne sme več uporabljati. “V Sloveniji sicer velja dogovor, da vsebnost probiotičnih mikrorganizmov v izdelku lahko smatramo kot prehransko trditev, vendar tovrstne izdelke izvažamo tudi na Hrvaško, in če Hrvaška, ki prihaja v EU, podobnega dogovora ne bo sprejela, se bo treba odločiti, ali bomo imeli tam drugo embalažo ali pa tudi na slovenskem trgu ne bomo navajali, da gre pri izdelku za probiotičen izdelek. Za vsak trg imeti svojo embalažo je predrago.” Večinoma pa so sicer morali spremeniti le besedoslovje na deklaracijah: “Na primer na jogurtu Ego Slim & Vital smo glede na odobrene zdravstvene trditve spremenili navedbo “pomaga uravnavati telesno težo” v “podpira izgorevanje maščob”.” Nove navedbe so zelo precizne, kaj to pomeni za potrošnika? “Menim, da bo potrošnik zmeden. Nekatere trditve so zelo jasne, nekatere zelo zapletene, tako da jih niti strokovnjaki ne znajo čisto dobro razložiti, kaj šele povprečen potrošnik,” pravi Juvančičeva. “Raziskave o tem, koliko potrošniki berejo deklaracije, kažejo, da jih v glavnem berejo tisti, ki imajo kakšne zdravstvene težave, povprečnega potrošnika pa zanimajo le informacije, kot so rok trajanja, energetska vrednost in podobno.”

Moč farmacevtskih lobijev?

A je glede uredbe o dovoljenih zdravstvenih trditev slišati kar nekaj pripomb. Na spletu denimo krožijo elektronska sporočila, da se dovoljene zdravstvene trditve nanašajo zgolj na ugotovitve uradne medicine, vnemar pa puščajo dobrobiti, ki jih dajejo tradicionalni naravni izdelki, zelišča, ljudsko izročilo in podobno. Na slednje denimo opozarjajo tudi v Medexu: “Nove zdravstvene trditve so predvsem za vitamine. Drugo, denimo prebiotiki, probiotiki niso sprejeti, in še marsikaj, kar je dobro in je izročilo naših prednikov in tradicije ne. Prej si lahko govoril o tradicionalnih zdravilih in za kaj so jih uporabljali v preteklosti, o ljudskih izročilih, zdaj se to več ne sme. Mislim, da to je osiromašenje,” pravi direktorica Medexa Aleša Kandus Benčina.

Pripombe imajo tudi v Fructalu. Na Fructal Natura sok iz jabolk, korenčka in pomaranč, ki že naravno vsebuje zadostno količino vitamina A, so morali dosedanjo zdravstveno trditev “pomaga pri vzdrževanju normalnega delovanja oči in kože” spremeniti v “prispeva k ohranjanju zdrave kože in ima vlogo pri ohranjanju vida”, kar pa za potrošnika pomeni praktično isto. “Uporaba posamezne zdravstvene trditve mora biti enaka, kot je zapisana na seznamu, se pa tudi to spreminja. Strokovnjaki so že podali mnenje, da ni treba upoštevati vseh trditev dobesedno, in po tem mnenju sta pravilni obe zgoraj navedeni trditvi.” A v vseh primerih prilagoditev ni bila mogoča: “Pri soku Fructal Natura iz grozdja in brusnic smo zdravstveno trditev, da sok brusnic podpira naravno delovanje sečil, morali umakniti, čeprav je v 100 ml zadostna količina brusničnega soka za takšno trditev. Trditev ni bila uvrščena na seznam kljub splošno znanemu dejstvu o ugodnih učinkih brusnic na sečila,” navajajo v Fructalu in menijo, da “mnoge zdravstvene trditve niso bile uvrščene na seznam tudi zaradi močnih farmacevtskih lobijev in je zaradi tega velikokrat na izgubi potrošnik”.

Tatjana Vrbnjak

Vir: http://www.bonbon.si/default.asp?kaj=1&id=5880330

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s