Začetki gibanja “Krize rasti” (Degrowth Movment)

Če sta ekonomska rast in preživetje na tem planetu v nenehnem in neizprosnem boju  – kot nam sporoča vrhunec naftne krize, kriza podnebnih sprememb, izumiranje biotskih vrst – kaj je potem pot naprej?

Aprila 2008 se je več kot 140 raziskovalcev, iz 30-tih držav, s področja ekonomije, okoljevarstvenih znanosti in družboslovnih ved, zbralo v Parizu na prvi konferenci o “Kriza rasti in ekološka trajnost ter družbena pravičnost”. Bistveno vprašanje konference in gibanja »kriza rasti« (degrowth movment) je bilo, kako si je mogoče zamišljati svet, ki ni osnovan na neskončni ekonomski in materialni rasti. Ali je drugačna rast v industrializiranih držav sploh možna? Kateri so družbeni in institucionalni pogoji, ki jih zahteva pravičen in trajnostni proces ekonomske vzdržnosti? V kontekstu tradicionalne ekonomije je že samo postavljanje takih vprašanj problematično in se smatra kot provokacija. Seveda pa že samo zastavljanje teh vprašanj nemudoma sproži kopico dodatnih vprašanj, kot na primer: Kako naj se potem meri razvoj, če ne z rastjo? Kako globalni Jug razume koncept krize rasti? Kakšen učinek bi imel koncept na potrošnjo, produkcijo in distribucijo bogastva? Ipd.

Različne ekološke krize na našem planetu bodo prav gotovo morale postati še hujše, preden bodo takšne ideje  pridobile na verodostojnosti in bodo upoštevane. Spodbudno je, da se je debata o vzdržnosti in krizi rasti vsaj resno začela in da dandanes tudi poteka.

Na splošno ima  proces vzdržnosti naslednje značilnosti:
— poudarek na kakovosti življenja, ne pa na količini potrošnje;
— izpolnjevanje osnovnih človekovih potreb za vse;
— družbena sprememba, ki je osnovana na vrsti raznolikih individualnih in kolektivnih akcij,taktik ter politik;
— bistveno zmanjšanje odvisnosti od ekonomske aktivnosti in povečanje prostega časa, neplačane aktivnosti, družabnosti, duha skupnosti. Poudarek na osebnem in kolektivnem zdravju;
— spodbujanje samo-refleksije, ravnovesja, kreativnosti, fleksibilnosti, raznolikosti, aktivnega državljanstva, nesebičnosti in ne-materializma;
— načela pravičnosti, načela demokracije sodelovanja, spoštovanje človekovih pravic in spoštovanje kulturnih razlik.

Gibanje kliče po spremembi paradigme splošnega in neomejenega zasledovanja ekonomske rasti, zato tudi kriza rasti, in se podaja h konceptu drugačne rasti, oziroma k razmisleku onkraj rasti.

Več o članku The Stirrings of a “Degrowth Movement

Avtor: David Bollier

Prevedla in uredila: Iva Zozolly

Vir: http://www.humanitas.si/?subpageid=250&contid=384

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s