Skrivno življenje smeti (2012)

Z zgodbami, ki jih pripovedujejo smetarji in posnetki iz različnih filmskih arhivov, dvodelna BBC-jeva dokumentarna serija »Skrivno življenje smeti« (The Secret Life of Rubbish) ponuja izviren vpogled v zgodovino sodobne Velike Britanije s perspektive odpadkov.

1. del

Prvi del se ukvarja z desetletji neposredno po koncu druge svetovne vojne. Devetdesetletni  Ernie Sharp je pričel prenašati smetnjake takoj po tem, ko je bil leta 1947 odpuščen iz vojske. Gospodinjske smeti in odpadki so bili v tistem času v glavnem samo pepel, ki je nastal pri kurjenju. Tudi zato so ljudi, kot je bil Ernie, klicali »’dust’men« (v slovenščini bi to pomenilo nekaj takega kot »prenašalec pepela«).

Vendar so se odpadki hitro spremenili. »Zakon o čistem zraku« je zaradi prekomernega onesnaževanja iz gospodinjstev izgnal kurjenje premoga in posledično je bilo tudi pepela manj. So pa zato v tem času vzniknili prvi trgovinski centri in veleblagovnice, ki so ponujali raznovrstne dobrote, zaradi lažjega ravnanja in vzdržljivost pakirane v različno embalažo. In vsa ta embalaža je na koncu pristala v košu za smeti.

V 1960ih se je pojavilo potrošništvo. Nakupovanje novih stvari je postal »nacionalni šport«. Ljudem je to dajalo občutek, da se raven njihovega življenja izboljšuje in da to poganja ekonomijo. In kot se spominjajo smetarji, je tok odpadkov postal poplava.

Ko se serija pomika skozi zgodovino odpadkov sredine 20. stoletja, nam ta razkriva, kako je Velika Britanija od »napravi in popravi« družbe postala družba potrošnje.

2. del

Drugi del serije se ukvarja z obdobjem sedemdesetih in osemdesetih let 20. stoletja, ko sta se v industriji ravnanja z odpadki pojavili dve veliki ideji.

Prva je privatizacija javnih storitev. Seznanimo se z Ianom Rossom, ki je obogatel tako, da je s strani skupnosti, za katero je nekoč delal kot smetar, pridobil pogodbo za zbiranje odpadkov. »Bilo je strašljivo«, prizna Ian Ross, »vendar imaš samo eno priložnost in ko se pojavi, jo moraš sprejeti.«

Druga ideja, ki se je prav tako pojavila v tem času, je bilo okoljevarstvo. Ron England se sprehodi do parkirišča trgovinskega centra v Barnsleyu, South Yorkshire, kjer je vzpostavil prvo banko za prazne steklenice na svetu. »Vsi so menili, da sem prismojen«, se spominja.

Poplava odpadkov se je vztrajno širila naprej. To je bila dobra novica za družino Earls iz Aylesforda. Eden od potomcev družine Earl pokaže, kako so družinsko palačo lahko ohranili z denarjem, zasluženim na ogromnem odlagališču odpadkov, ki se je nahajalo na njihovem zemljišču.

To je zgodba o družbi, ki je zasvojena s trošenjem – in o ljudeh, ki za njo pospravljajo.

Vir: http://www.bbc.co.uk/programmes/b01p6mk2

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s