Štiridnevni delovni teden

Kaj bi počeli s svojim časom, če bi morali delati štiri, tri ali celo dva dneva na teden?

Desetletja nazaj so strokovnjaki predvidevali, da bomo danes delali samo še 14 do 15 ur na teden in da bomo imeli toliko prostega časa, da ne bomo vedeli kaj početi s seboj.

Namesto tega smo ameriški delavci že vse od leta 1938 obstali na uradnem štirideset urnem delovnem tednu – ali za mnoge od nas celo dlje –, da lahko na ta način financiramo naše vse dražje življenjske stile.

Napovedi

V letu 1930 je slaven ekonomist John Maynard Keynes napovedal, da bo tehnološki napredek povzročil, da bomo vsi na neki točki delali samo še 15 ur na teden. Tega istega leta je evolucijski biolog Julian Huxley napovedal, da bomo delali samo dva dneva na teden. Oba sta opozorila, da bomo nekega dne imeli tako veliko prostega časa, da nam bo na smrt dolgčas.

»Človek lahko troši samo toliko in nič več« je leta 1930 dejal Huxley. »Ko pridemo do točke, ko svet v dveh dneh proizvede vse dobrine, ki jih potrebuje, kot jih neizogibno bo, moramo zmanjšati našo produkcijo dobrin in obrniti našo pozornost na veliki problem kaj narediti s prostim časom.«

Bolj nedavno, leta 1965 je pododbor ameriškega senata predvidel, da bomo do leta 2000 delali 14 ur na teden, ob čemer bomo imeli vsaj sedem tednov počitnic.

Resničnost

Ti veliki misleci so imeli prav glede ene stvari. Tehnološki napredek je naredil delavce bolj produktivne kot kadarkoli poprej.

Toda namesto postopnega krajšanja delovnega tedna (kot na primer v Evropi) je produktivnost  v ZDA podžgala potrošništvo. Tako namesto, da bi si vzeli prosti čas, Američani kupujejo vedno več stvari.

Benjamin Hunnicutt, zgodovinar na Univerzi Iowa, pravi krajšemu delovnemu tednu »pozabljene ameriške sanje«.

Rešitev za brezposelnost v Evropski skupnosti: vajeništvo

»Nove marketinške tehnike korporativne Amerike so nas bile sposobne prepričati, da kupujemo stvari, ki jih še nikoli nismo videli in jih pred tem tudi nikoli nismo potrebovali,« pravi. »Delo je dobilo ceno – bolj kot kadarkoli poprej je bilo povzdignjeno v sam center življenja, brezdelje pa je bilo ponižano in trivializirano«.

Ob tem pa so bili dobički v ekonomiji neenakomerno razdeljeni. Plače srednjega razreda so, če upoštevamo inflacijo, od 1980ih bolj ali manj mirovale, med tem ko je večina tega novo ustvarjenega bogastva šla v roke 1% najbogatejših Američanov.

Anketa: Če bi imeli izbiro med podaljšanim vikendom in večjo plačo, kaj bi izbrali?

Štirideseturni delavnik, ki je bil sprejet kmalu po veliki depresiji, je bil v osnovi mišljen kot orodje za ustvarjanje služb.

»Mednarodna organizacija dela« je prejšnji mesec v svojem poročilu zapisala: »Zmanjševanje ur dela ima lahko v kriznih ekonomskih časih pozitivne posledice na raven zaposlovanja«.

Krajši delovnik je mogoče uporabiti za ustvarjanje služb, pravijo v organizaciji, ker manj ur dela za enega delavca pomeni več dela za druge.

In krajši delovni teden tudi danes ni nekaj povsem neznanega.

Od začetka ekonomske krize je bilo veliko delavcev prisiljenih skrajšati svoj delovni teden, ker so njihovi delodajalci varčevali.

Na višku recesije je Utah štirideseturni delavnik svojih zaposlenih v upravi spremenil v štiri deseturne delovne dneve, da bi tako prihranili pri stroških obratovanja in se izognili odpuščanju. Uprava je tako prihranila, med tem ko so zaposleni dobili dodaten prosti dan, brez da bi pri tem morali pristati na zmanjševanje plače.

Prav tako so krajši delovni tedni običajni v Evropi. Na Nizozemskem je štiridnevni delovni teden praktično pravilo, ne izjema. Francija že nekaj let poskuša s petintrideseturnim delavnikom.

Povprečen nemški delavec vsako let dela 394 ur manj kot ameriški –, kar je enako skoraj desetim tednom dela manj. Država je po površini, prebivalstvu in virih precej manjša od ZDA, vendar kljub temu uspeva konkurirati kot četrta največja ekonomija in kot tretji največji izvoznik na svetu.

CNN: Zakaj so štiridnevni delovni tedni boljši.

Denar ne more kupiti sreče

V večini primerov manj ur dela pomeni tudi, da bodo delavci morali sprejeti manjšanje plače in ne bodo mogli toliko kupovati. Toda v zameno bodo dobili več prostega časa, prihranili bodo pri stroških za varstvo otrok in bodo v splošnem verjetno bolj zdravi in srečnejši.

Na primer, nizozemski delavci so na uro podobno produktivni kot ameriški delavci. Plačujejo višje davke in zaslužijo manj kot Američani. Toda v povprečju delajo na leto približno 11 tednov manj kot Američani, imajo dostop do javnega zdravstva, malo ali nič plačujejo za visoko izobraževanje in imajo veliko več prostega časa kot Američani.

Ko je UNICEF nedavno objavil lestvico 21 industrijskih držav glede na blagostanje otrok, je bila Nizozemska uvrščena na sam vrh, ZDA pa pri samem dnu lestvice, na 20 mesto.

Uganite kdo je v splošnem z življenjem bolj zadovoljen? Nizozemski delavec.

Ampak Američani garajo še naprej

»Ideja, da lahko ekonomija nenehno raste in vsem zagotavlja polno službo, je mit,« pravi Hunnicutt. »Zavestno se moramo odločiti, da bomo delali manj in posledično tudi manj kupovali.«

9. julij, 2013

Annalyn Kurtz

Vir: http://money.cnn.com/2013/07/09/news/economy/shorter-work-week/index.html

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s