Podhranjenost se hitro pokaže

Vedno več otroške debelosti in slabša dostopnost do zdrave prehrane zaradi socialnega položaja sta alarm za to, da lahko pričakujemo tudi zdravstvene posledice nezdrave prehrane, ki se začnejo nalagati že v otroštvu

Čeprav se o zdravi prehrani in njenem pomenu govori veliko, najnovejša raz­iskava Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) o odnosu otrok in mladostnikov do prehrane kaže, da so precejšnje raz­like med tem, kaj ljudje o zdravi pre­hrani vedo, in tem, kako se v življenju dejansko obnašajo. To pa lahko ima dolgoročne posledice.

“Čeprav imajo znanje o zdravi pre­hrani, ne poznajo podrobnosti. Zdrava prehrana je nekaj, kar oblikuješ po majhnih korakih skoz daljši proces,” pravi avtor raziskave mag. Matej Gre­gorič. Rešitve zato vidi predvsem v družbenih sistemskih ukrepih, ker je prehrana področje, ki zahteva veliko časa in sodelovanje na različnih po­dročjih – od kmetijstva, šolstva do go­spodarstva in seveda zdravstva. Meni, da imamo sicer dober sistem šolske prehrane, ki je edinstven v EU in je korektor slabe prehrane doma. “To je tako imenovani skriti kurikulum. Otroci imajo možnost dobiti vse pri­poročene obroke v času šole in varstva. Poleg tega imamo lastne kuhinje in s tem omejujemo vpliv privatnih lobijev. Imamo tudi shemo šolskega sadja, kjer z denarjem Evropske komi­sije otrokom omogočamo brezplačno sadje in zelenjavo. Imamo kuharsko in strokovno osebje, ki načrtuje jedilni­ke in smernice, po katerih pripravlja­jo jedilnike,” našteva, vendar obenem priznava, da so med šolami razlike, saj nekatere temu “težje sledijo”.

Skrb zbujajoč je tudi trend narašča­nja debelosti med slovenskimi otroki, saj je vsak četrti že predebel. “Ključ­no je, da se vsak starš zaveda pomena zdrave prehrane in se tega drži. S tem da otroku popotnico za življe­nje. Hrana lahko vpliva na trenutno počutje, saj se hranilna podhranje­nost lahko hitro pokaže – najbolj po­goste so anemije zaradi pomanjkanja železa, joda ali kalcija. To pa se kaže predvsem v motnjah koncentracije in v omotičnosti. Po drugi strani se tve­ganje tudi naloži – posledice so dol­goročne. Najpogostejše so diabetes, srčno-žilne bolezni, vrste raka (pred­vsem na debelem črevesju) in debe­lost.”

Koliko otrok pa sploh lahko do­stopa do zdrave prehrane? Čeprav Gregorič pravi, da se zaradi subvencij zmanjšujejo socialno-ekonomske razlike, dodaja, da v vseh raziskavah opažajo, da se po socialno-ekonom­skem položaju med otroki čedalje bolj kažejo izrazite razlike. Ob tem lahko spomnimo na podatek statistične­ga urada, ki pravi, da je v letu 2011 stopnja otrok, ki živijo pod pragom revščine, postala višja od stopnje re­vščine povprečne populacije. “Tudi Svetovna zdravstvena organizacija je  ugotovila, da so države v času krize glede zdravih prehranskih navad bi­stveno bolje prišle skozi, če so vlaga­le v socialo. Najbolj problematični so sicer tisti, ki so tik nad uradno prizna­no mejo revščine, saj niso deležni istih ukrepov kot tisti pod to mejo,” doda Gregorič. (Ne)dostopnost do zdrave prehrane torej ostaja problem. “Okolje se je zelo spremenilo. Živimo v okolju, kjer je do zdrave prehrane težje dosto­pati. Industrija bi morala preoblikova­ti izdelke na generalni ravni – tako kot smo naredili pri kruhu, da se je zmanj­šala vsebnost soli. Trend naj se obrne v nasprotno smer,” pravi Gregorič. Indu­strija se seveda orientira predvsem po produktivnosti, spodbujala bo izdelke, ki se prodajajo.

“Nezdrava prehrana se bolje proda­ja. Skoraj ni otroka, ki ne bi vsak dan pojedel vsaj koščka čokolade ali spil sladko pijačo. To so tudi močni lobiji. Zato je treba pogledati, kje so rezerve in tehnološke možnosti.”

Tukaj so problem tudi starši, ki otroke pogosto podkupujejo z nezdra­vimi priboljški. “Otrok seveda ne na­grajujemo z zeljem, ampak s čokolado in bomboni. S tem tudi tlakujemo pot oglaševalcem. Vedno nas sicer vodi okus, kupujemo po okusu, ne po hra­nilni vrednosti, kar je velik problem, saj se otrok tega tudi nauči. Prehran­sko vzgojo je treba začeti čim hitreje,” zato svetuje.

Jana Juvan

Objavljeno v Večeru, v četrtek, 12.9.2013

Vir: http://www.vecer.com/clanekzna2013091205954699

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s