Kupi, zavrzi, kupi

Iz kolumne »Okolje in družba«

Ko smo pred kratkim na odpad peljali star hladilnik, se je pokazalo, da je več kot štirideset let služil svojemu namenu. In bi še, a pokopala ga je le odlomljena plastika, za kar pa je bila kriva neprevidna gospodinja. Človek se nehote ob takem dogodku vpraša, ali bo kaj od izdelkov, ki jih kupujemo dandanes, zdržalo vsaj deset let. Ali pa se bo večina stvari pokvarila ravno, ko se jim bo iztekel garancijski rok. In takrat bomo ugotovili, da je nakup novega izdelka cenejši od popravila starega. Mnogi so prepričani, da gre za pravo zaroto izdelovalcev in serviserjev, ki uporabljajo manj kakovostne materiale, zaradi katerih recimo aparati delujejo manj časa, kot bi lahko. Letos so v Nemčiji objavili celo študijo, ki opisuje namerne skrite napake pri izdelovalcih pralnih strojev, tiskalnikov, zadrg, pet za čevlje, tekstila, pisarniških stolov in še kaj bi se našlo. Proizvajalci zlahka vplivajo na uradne serviserje, katerim oblikujejo cene popravil. Če so te nesorazmerno visoke v primerjavi z dejansko zamenjavo pokvarjenega dela, potem raje kupimo novo napravo, po možnosti istega proizvajalca, saj nas ob tem prepričajo, da bomo itak dobili modernejši in zmogljivejši model. Tako se nam počasi, a zanesljivo sesuje tudi trg rabljenih naprav, saj nihče ne ve, koliko časa bo tak izdelek sploh še deloval. Proizvajalcem je krivdo zelo težko dokazati, saj dobimo izgovor, da morajo slediti povpraševanju na trgu. In tu nenadoma trčimo v bistvo problema. Povpraševanje je osnovno gonilo novodobne ekonomije, saj veliko povpraševanje povečuje proizvodnjo, visoka proizvodnja prinaša gospodarsko rast in k visoka gospodarska rast pomeni blaginjo za vse. Prignano do absurda to pomeni, da kupovanje čim več nekakovostnih izdelkov, ki jih čim prej zavržemo in zamenjamo z enako nekakovostnimi, zagotavlja dobro gospodarjenje in blaginjo. Če se v ekonomskih papirnatih modelih ta logika morda izide, se v vsakdanjem življenju, še zlasti pa v okolju, nikakor ne.

Za vsak izdelek, kakovosten in nekakovosten, so potrebni naravni viri in tiso omejeni. Še več, iz leta v leto postajajo ključni omejitveni dejavnik razvoja gospodarstva. Evropsko gospodarstvo še vedno temelji na intenzivni rabi virov in zato      postajamo povsem odvisni od uvoza energije in surovin, saj EU uvozi približno šestkrat več surovin, kot jih izvozi, redke rudnine, kot so kobalt, platina, titan in vanadij, pa uvaža v celoti. V Nemčiji je strošek surovin v industriji že dvakrat večji od stroška dela. In potem se čudimo, da evropsko gospodar­stvo ni več tako konkurenčno, kot je bilo nekoč. Splošna potrošniška kultura nenehnega kupovanja (namerno) nekakovostnih izdelkov zaneslji­vo nosi velik del krivde za to. Zanimiv je podatek, da povprečni Evropejec letno neposredno in posredno porabi 16 ton različnih materialov na leto in od tega odvrže šest ton. S stališča naravnih virov pa je naravnost tragičen podatek, da tri tone pristanejo na raznih odlagališčih. In v teh treh tonah letno so tudi vsi tisti nekakovostni izdelki in seveda naš denar, ki smo ga potrošili zanje. Že prej omenjena študija je ocenila, da nemška gospodinj­stva desetino prihodka na leto porabijo za nakup novih aparatov, ker se jim stari pokvarijo. Ker podobnih študij v Sloveniji ni, lahko samo ugibamo, ali je pri nas kaj drugače. Bržčas ne, saj tudi mi poleg nekakovostnih aparatov, tudi zaradi finančne stiske, kupujemo še nekakovosten tekstil …

Mogoče nas bo iz tega začaranega kroga pravočasno rešil kak nov ekonomski model, ki ne bo zasnovan na količinski rasti, ampak na kakovostni. A tudi že zdaj bi bilo veliko bolj gospodarno usmeriti inovativno moč v razvoj proizvodov, ki jih bo mogoče uporabiti ponovno, reciklirati in ki jih bo mogoče proizvesti z manjšo porabo energije, vode in drugih dragocenih virov.

Dr. Lučka Kajfež Bogataj

Objavljeno v Večeru, v ponedeljek, 16.9.2013

Vir: http://www.vecer.com/clanekoko2013091605955872

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s