“Olgica” vodi, Ljudski vrt odstopil

V Elanovem natečaju so slovenski osnovnošolci oblikovali svoje smuči, zdaj pa se s klikanjem potegujejo za zmago. A brez zapletov ni šlo

Podjetje Elan je tudi letos povabilo slovenske osnovnošolce, da s klikanjem na spletni stani Elan ustvarjalnica glasujejo za smuči – te so oblikovali sami ali njihovi vrstniki – in se potegujejo za eno od nagrad. Za šole je še posebno privlačna možnost, da si z največjim številom glasov priborijo 15 parov smuči s palicami. V akciji, ki poteka od 4. novembra in se bo končala v ponedeljek, 25. novembra, so do sredine tega tedna sodelovali tudi lanski zmagovalci, učenci ptujske OŠ Ljudski vrt, kjer pa so se, čeprav drugouvrščeni, odločili izstopiti iz tekmovanja. Tako za več tisoč glasov na lestvici šol z največ glasovi vodi ptujska OŠ Olge Meglič in prav nekateri starši tamkaj­šnjih učencev so opozorili na “dejav­nosti, ki ne sodijo v šolski prostor”, saj naj bi bili njihovi šolarji klikali po navodilu vodstva šole, ravna­teljica pa naj bi jih bila nago­varjala k čim aktivnejšemu glasovanju, tako med poukom kot organi­zirano po pouku, ko so dobili v šoli tudi brezplač­no malico.

Priložnost, ki je presegla (vse) meje

Ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič seje sredi tedna od­ločila, da “zaradi vseh pritiskov in ne­resničnih obtožb izstopamo iz akcije. O tem sem govorila tudi s predsednico sveta staršev, ki se z mojo odločitvijo strinja. Stvar je izgubila značaj tek­movanja s tem, ko so se na neprime­ren način vpletli nekateri odrasli. Ne želim, da je skreganega pol Ptuja, zato o tem tudi ne želim več govoriti. Mi več ne sodelujemo.”

Helena Ocvirk, ravnateljica OŠ Olge Meglič, pa je natečaj komentirala tako: “Glede na to, da naša šola nima niti para smuči, ki bi ga lahko učenci upo­rabljali v zimski šoli v naravi, smo v tem natečaju videli ugodno priložnost za pridobitev smuči, kar bi za našo šolo, predvsem pa za starše, pomenilo veliko finančno razbremenitev. V začetku akcije smo k sodelovanju povabili učence, starše in vse zaposlene. Odziv učencev, staršev in strokovnih delavcev je bil zelo velik, zato smo v popoldanskem, prostem času or­ganizirali dveurno prostovoljno gla­sovanje po spletu. Ob tem je bilo organizirano dežurstvo učiteljev, tudi starši so bili zelo aktivni. Zaradi kli­kanja pouk ni bil moten. Klikali smo tudi doma.” Dodala je, da je “ta spletni natečaj prijeten, ustvarjalen in zaba­ven, predvsem pa spodbuja sodelova­nje, skupinsko delo in goji pripadnost šoli. Učenci tekmujejo za šolo, ne vsak zase. Osebno pa menim, da natečaj traja predolgo.”

Komercializacija v šolah?

Ministrstvo za šolstvo je pred začet­kom šolskega leta šole opozorilo, daje treba oglaševanje nadzirati, šola pa naj učencem privzgoji preudaren in kri­tičen odnos do oglaševanja, ki spre­mlja našo družbo na vsakem koraku. “Učenci naj bodo izvzeti iz neposre­dnega nagovarjanja ponudnikov zava­rovanj, storitev, obšolskih dejavnosti, v šolah pa naj se učencem ne delijo sporočila z oglasno vsebino, če vodstvo šole oceni, da je katera od tovrstnih ponudb vendarle nepogrešljiva, pa naj jo predstavi staršem ozi­roma otrokovim skrbnikom;” je v avgustovski okrožnici za­pisalo ministrstvo za šolstvo in

predlagalo, naj se na šolah določi prostor, kjer so ponudbe za obšolske dejavnosti lahko dostopne, o njihovi ustreznosti pa odloča ravnatelj. Da šole ne smejo postati tržnice in pro­stor komercialnih dejavnosti, pravijo tudi v Sindikatu vzgoje in izobraže­vanja, znanosti in kulture (SVIZ), kjer nasprotujejo tudi oglaševanju posa­meznih izdelkov, kar podjetja običaj­no počnejo prek donacij posameznih učil, učnih pripomočkov, zvezkov ali učbenikov. “Eno od zelo občutljivih področij komercializacije izobraže­valnih procesov je tudi izbira učbe­nikov, pri kateri ponudniki učiteljem in vodstvu šole v primeru izbire po­nujajo dodatne ugodnosti,” ugotavlja­jo v SVIZ-u, o ptujskem primeru pa “v opisanem primeru, ko ravnateljica spodbuja učence k intenzivnemu gla­sovanju, da bi šola od podjetja prejela neki izdelek, gre po našem mnenju za sicer nekaj drugega, s čimer pa se prav tako ne moremo strinjati. To je zvija­ča, s katero naj se pride do nagrade ne glede nato, ali si predlagano oblikova­nje smuči to zasluži ali ne. Toni etično in s tem se pri učencih in učenkah za­gotovo ne utrjuje poštenje.”

Slavica Pičerko Peklar

Objavljeno v Večeru, v soboto, 23.11.2013

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2013112305977512

One comment

  1. kgb still watching you

    Eni pa drugi so milo rečeno smešni. OŠ Ljudski vrt lanskoletni zmagovalec, ki je grabežljivo želel še letos zmagati na čelu s kalimerotom Tatjano Vaupotič. A lani, ko pa ste samo vi organizirano glasovali, je pa bilo športno, a ne Tatjana?
    Na drugi strani pa OŠ Olge Meglič, ki so pouk, krožke in vse ostalo podredili klikanju. Zrelo najmanj za šolsko inšpekcijo. Mojega otroka so dobesedno prisilii (pazi zdaj to, med poukom računalništva, ki ga mesečno plačujem), da je klikal, pa mulc ni čutil nobene pripadnosti šoli in podobnih ovčjerejih fint. Sedaj samo čakam položnico za te ure “računalništva” potem pa se mi dobesedno strga.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s