“Ni težava v tem, da je vsega premalo, ampak da je vsega preveč!”

Nekaj poudarkov iz MMC-jevega pogovora z Miho Blažičem – N’tokom, ob priložnosti izida njegovega najnovejšega albuma, »Mind Business«.  

[…] Ko rapate v skladbi Minor Celebrity: “Lahko bi delal veliko več /…/ imel bi v lasti založbo, klub, linijo oblačil, blog, pisarno …” Tudi nehote pomislim na (Kanye) Westa.

V tej skladbi morda dajem večji poudarek temu, kako smo vsi ljudje sprejeli to – govorim predvsem z vidika glasbenika, ampak mislim, da velja za vse ljudi – da delamo iz sebe osebno znamko. Da se moramo čim bolj iztržiti in izboriti čim boljši položaj na trgovinski polici. Vsebina tega, kar počnemo, pa ni več pomembna. Pomemben je paket. Ne sprašujemo se več, ali ima to kakšen smisel. Gre samo za bitko, kateri produkt se bo bolj bleščal na polici.
Tu sem našteval stvari, ki jih počnem sam kot glasbenik, da se izpostavljam in si delam ime oz. osebno znamko. V tem ne vidim smisla, ampak to je igra, v kateri sem se znašel. Je blazno frustrirajoča. Refren “Be a minor celebrity” (Bodi mali zvezdnik) je neki diktat sodobne družbe. Nihče izmed nas ne bo zares postal zvezda, vsi pa kljub temu upamo na ta čudež in si na družbenih omrežjih ustvarjamo svet, kjer se lahko pred majhnim krogom ljudi pretvarjamo, da smo male zvezde.

Kako se znajdete v vlogi tržnika oz. oblikovalca lastne osebne znamke? Koliko jo oblikujete na zavedni in koliko na nezavedni ravni?

Vse poskušam delati na zavedni ravni. Torej ozavestiti vse, kar počnem. To mi seveda ne uspe vedno. Ko začneš razmišljati o teh procesih, vidiš, da je to nekaj izjemno kontradiktornega in frustrirajočega. Jaz sem človek in nisem proizvod. Tudi potrošnik nisem. Želim si biti človek – da me tako dojamejo. In želim deliti svojo glasbo z drugimi ljudmi, ki so samo to – ljudje, ne pa potrošniki. Želim izmenjavo naših mnenj in energije. V resnici pa sem jaz žal le proizvod in ti, ki me poslušaš, si moj kupec. To je odnos, v katerem smo se znašli, čeprav nam ne ustreza. Najbolj banalno pri vsem tem pa je, da v izmenjavi sploh ni več denarja. Pri ustvarjanju osebne znamke zaslužijo največ Facebook, Google, SoundCloud, BandCamp, iTunes, Apple … Zaslužijo korporacije, ki dobijo delček vsake naše izmenjave. Rad bi, da bi bila ta interakcija med mano kot podajalca vsebine in tabo kot prejemnikom bolj človeška.

V skladbi Mind Business pravite, da je um vaša stvar. Kakšen posel je um?

Takšen naslov sem dal prav zato, ker se mi zdi, da se veliko govori o poslu, malo pa o umu. Veliko se govori “Brigaj se zase” (Mind your own business), malo ljudi pa se briga za svoj um. Hotel sem narediti ta obrat: najpomembnejši posel v mojem življenju je skrb za moje možgane. Ne v smislu: “Brigaj se zase, ne vtikaj se vame.” Najprej gre za to, da moram skrbeti za rast svojega znanja in razumevanja sveta. S povedjo »My mind is my business« (Moj um je moja stvar) sporočam, da je učenje tisti posel, s katerim se ukvarjam in se želim ukvarjati. To ni posel, ki bi imel vedno sadove na finančni plati. Na žalost danes dojemamo finančni profit kot edini profit, ki obstaja. Ampak imamo še veliko drugačnih oblik kapitala, ki smo jih zanemarili.

Zakaj nekoga, ki je družbeno kritičen na neki način takoj povežemo z aktivizmom?

Ne maram, ko mi nekdo reče, da sem aktivist. Ne počutim se kot aktivist. Ne borim se s predstavniki korporacij, ne rešujem pragozdov ali ščitim nedolžnih žrtev z lastnimi rokami. Jaz sem čisto normalen državljan. Ne strinjam se z idejo, da si aktivist, če javno izražaš mnenje in poskušaš prispevati k javni debati. Ne. To bi morali že tako in tako početi vsi državljani. Temu se reče demokracija. Civilizacija. To ni aktivizem. Da ti razmišljaš o politiki, državi in kam stvari gredo, ni aktivizem, to je nekaj, kar bi morali vsi imeti ponotranjeno.

Kje se je zgubila ta ponotranjenost?

S potrošniško družbo. S tem, ko se ljudje ne obravnavajo več kot ljudi, ampak kot potrošniki in proizvodi. Ni več medčloveških odnosov, ampak smo samo skupina znamk, ki se tržimo, prodajamo in kupujemo. Enostavno mislimo, da če bomo to svojo vlogo tržne znamke dobro opravili, bo v redu tudi vse drugo na svetu. Ne bo! Ne bo v redu. S tem samo delamo tekmece drug iz drugega, vlečemo drug drugega v prepad. Povečujemo individualizem – nesposobnost skupnega razmišljanja za skupno dobro. Tu se mora zgoditi preobrat; da ni v središču našega interesa dobiček.

V glavah imamo fikcijo, da je vsega premalo, da je kriza in ni denarja. To je popolni mit. Ni težava v tem, da je vsega premalo, ampak da je vsega preveč. In te stvari niso več namenjene nam, ampak smo mi namenjeni njim. Imamo 20 odstotkov praznih stanovanj in ljudi, ki si ne morejo privoščiti strehe nad glavo. Odvržemo več hrane, kot je proizvedemo, ljudje so pa lačni. Debata o tem, da vlada pomanjkanje, je zavajanje. Težava ni v pomanjkanju, ampak v neenakosti! Preprosto ne moramo narediti obrata v glavi, da so dobrine tu zaradi nas, ne mi zaradi njih.

Ko govorijo, da bo slovensko gospodarstvo skupaj s ciprskim prihodnje leto mirovalo, se razume kot slaba stvar. Rast se razume kot pozitivna lastnost. Pa je res?

To bi bila najboljša stvar, ki bi se lahko zgodila svetu: da bi se ustavila rast. Rast gospodarstva pomeni večje uničenje okolja, večjo brezposelnost, nižje plače, manjše socialne pravice in slabšo oskrbo z najnujnejšimi stvarmi. To je zame različica rasti. Ker realne rasti več ni. Ljudje ne moremo pojesti več, kot pojemo. Nimamo česa več kupiti. Nič nas ne bo več zadovoljilo. Preprosto smo dosegli strop. Vse, kar preostane gospodarstvu, da še dosega to rast, je klestenje na dnu: nižanje stroškov dela, se pravi nižanje plač in odpuščanje. Absolutno bomo še dosegli rast. Ampak ta rast bo na račun slabšega življenjskega standarda ljudi. Spremeniti moramo svoj pogled na svet. Ne obstajamo zato, da povišujemo dobičke. […]

Klavdija Kopina

 Vir: http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/n-toko-ni-tezava-v-tem-da-je-vsega-premalo-ampak-da-je-vsega-prevec/323760

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s