Mandela kot princesa Diana

Pogrebi slavnih osebnosti pomenijo zaključne epizode desetletja trajajočih resničnostnih šovov, s katerimi korporacije služijo veliko denarja, politiki pa privabljajo volivce

Z jutrišnjim pogrebom Nelsona Mandele se bo končalo celotedensko globalno žalovanje za umrlim južnoafriškim državnikom. Toda ob prizorih, ki smo jim priča zadnje dni, se zastavlja vprašanje, koliko skupnega ima celotno dogajanje s slavljenjem Mandelove ideje svobode, v kolikšni meri pa gre za izkoriščanje blagovne znamke, v katero so pokojnikovo življenje spremenili mediji.

Smrti slavnih osebnosti so od nekdaj privabljale velike množice žalovalcev; od časov egipčanskih faraonov, mongolskih kanov in vikinških vojvod, ki so v onstranstvo odhajali ob krikih poklicnih žalovalk, obdani z vsem svojim bogastvom in množicami podanikov, se pravzaprav ni dosti spremenilo. Tako prenekateri Slovenec še danes pomni histerijo, ki je nekdanjo skupno državo zajela leta 1980 ob smrti Josipa Broza – Tita. Z razvojem medijske tehnologije, ki je spremljanje življenja in smrti zvezd omogočila globalnemu občinstvu, je kult njihovega umiranja dobil dotlej nedosegljive razsežnosti. Histerija je dosegla vrhunec leta 1997 s pogrebom angleške princese Diane, ki si ga je ogledalo 2,5 milijarde ljudi po celem svetu. “Gre za občutek obvladovanja smrti. Spremljamo žalost na obrazih družine in prijateljev, vendar sami nismo deležni njihove izgube,” je fasciniranost modernega opazovalca nad smrtjo slavne osebe pojasnjeval upokojeni ameriški profesor Robert Fulton.

Razčlovečenje idolov

Velike televizijske hiše so kmalu prepoznale dober posel v dogodkih, ki pomenijo odlično priložnost za njihove oglaševalce. “Televizija doseže največji učinek, kadar poroča v živo, še posebno če gre za zelo čustvene manifestacije. Mednje gotovo spadajo pogrebi; takrat ima gledalec občutek, da zre v obraz celega človeštva,” je za CBS News pojasnil ameriški medijski analitik Al Primo. Eden izmed dogodkov, ki so posebno učinkovito demonstrirali moč televizije, je bila žalna slovesnost za ameriškim pop pevcem Michaelom Jacksonom; samo v Združenih državah Amerike jo je spremljalo 31 milijonov gospodinjstev, dva milijona manj kot Dianin pogreb. Jacksonovo izčrpano telo se še ni niti docela ohladilo, ko so upravljavci njegove zapuščine že prišli na dan z načini za kovanje dodatnega zaslužka s pevčevo smrtjo. Njegov zastopnik za koncerte, družba AEG, je za pravice za dokumentarni film o načrtovani Jacksonovi poslovilni turneji od producentske hiše Columbia dobila 60 milijonov dolarjev, zvezdnikovi pooblaščenci pa so korporaciji Universal Music Group prodali pravice za trženje cele palete izdelkov pod Jacksonovo blagovno znamko – od slikanic, USB-ključev, videoiger do gumbov.

Revolucionarji, zabavljači in bleferji v istem košu

Izraz “blagovna znamka” je ključen za razumevanje vsega pompa okoli slavnih; ameriški analitik in dobitnik Pulitzerjeve nagrade Chris Hedges ravno smrt Michaela Jacksona izpostavlja kot primer razčlovečenja – psihopatske in pozornosti željne – osebnosti na raven simbola, ki ga nato brezsramno izkoriščajo iste strukture, ki so ga za časa življenja zaprle v zlato kletko in spremenile v plešočega medveda: “Jackson je postal produkt, ustvarjen z namenom izkoriščanja in prodaje … Žalna slovesnost za njim je bila zadnja epizoda v žajfnici o njegovem življenju.”

Prav nič drugače ni z Nelsonom Mandelo. Medijske korporacije, ki so ustvarile Jacksona in Diano, so zmlele njegove posmrtne ostanke v zvezdni prah, ki ga prodajajo svojim občinstvom. Mandelove ideje o enakosti in svobodi so pomembne samo še kot slogani v oglasih, ki prodajajo njegovo blagovno znamko. Ista mašinerija, ki ga je v zadnjih letih življenja iz grožnje kapitalizmu in kolonializmu načrtno spreminjala v karikaturo očetovskega lika, je po smrti zavrgla njegovo skromno življenje in socialistične ideale in Mandelo vpregla v svojevrsten mrtvaški ples, v katerem se je prijel za roke s Kurtom Cobainom, Diano, Elvisom Presleyjem, Ronaldom Reaganom in papežem Janezom Pavlom II.

Vse za pozornost

Prav v tem trenutku v Južni Afriki in po vsem svetu na stotine podjetij kuje dobiček na račun Nelsona Mandele; slednji je trženje svojega imena prenesel na svoj sklad, ta pa še zdaleč ni zaščitil vseh pravic za prodajo. Tako so “Madibove” hčere in vnukinje že pričele prodajati znamko vin z njegovim imenom, čeprav pokojni državnik nikakor ni želel, da bi ga povezovali z alkoholom in tobakom. “Podoba in ime Nelsona Mandele sta izjemno močni blagovni znamki, pod katerimi dobite marsikaj, od plakatov do vina in predpasnikov za kuhanje,” poroča Reuters. Medtem ko ste v srednjem veku v romarskem središču lahko kupili mumificiran prst mrtvega svetnika, ki naj bi zdravil vse možne bolezni, lahko sedaj prek interneta nabavite nogometni dres z Mandelovim podpisom. Ali pa rentgenski posnetek pljuč Marilyn Monroe (za 45.000 dolarjev) ali zob Johna Lennona (16.000 dolarjev).

Kako močna je želja po sodelovanju pri izkoriščanju pokojnikove slave, kaže dejstvo, da pozornosti željni politiki praviloma ne izpustijo priložnosti, da tudi sami zasijejo v soju eksplozije čustev ob umiranju globalnih zvezd. (Kvazi)zvezdniške blagovne znamke se namreč rade združujejo, saj tako legitimirajo druga drugo in obenem povečujejo svoj krog oboževalcev. Na žalovanju za Nelsonom Mandelo je svojo vlogo profesionalnega objokovalca, plačanega z naklonjenostjo žalujočih opazovalcev, posebno dobro opravil ameriški predsednik Barrack Obama, ki je v učni uri populizma v svojem govoru umrlega povzdigoval v nebo. Še preden je zrecitiral svoj scenarij, pa je nazorno pokazal svojo naveličanost, ko je kot poredni šolar nasmejan do ušes poziral pred mobilnim telefonom za skupno fotografijo z britanskim premierjem in švedsko predsednico vlade. Lonček je pristavil tudi slovenski predsednik Borut Pahor, ki je vrsti svojih idolov (od Tonyja Blaira do Obame) dodal še Mandelo, obisk v Južni Afriki pa je med drugim izkoristil za slikanje s pevcem skupine U2 Bonom in (po poročanju drugih slovenskih medijev “navdihujoč”) govor revnim črnskim prebivalcem johannesburške četrti Soweto.

Vasja Jager

Vir: http://www.vecer.com/clanekv_z2013121405984598

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s