ZPS za prepoved trženja v šolah. Slovenski 15-letniki na tretjem mestu v EU-ju po debelosti

Čezmerna prehranjenost resen javnozdravstveni problem

Otroci in mladostniki so zaradi svoje “nevednosti” lahek plen tržnikov, trženje pa vpliva tudi na njihove prehranjevalne navade, opozarjata Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) in Inštitut za varovanje zdravja (IVZ).

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je naraščanje telesne teže otrok v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami med najbolj izrazitimi. Zaradi teh dveh dejstev je napeljevanje otrok k uživanju nezdravih živil nujno treba omejiti, opozarjajo na ZPS-ju in IVZ-ju.

Prepoved trženja, ozaveščanje otrok, kodeks oglaševanja …

ZPS predlaga zakonsko prepoved vsakršnega trženja v šolskem okolju, pospešeno izobraževanje otrok in mladostnikov o pomenu zdravega prehranjevanja, ozaveščanje o načinih trženja živil, sistemsko omejitev trženja živil z neustreznim prehranskim profilom za otroke in mladostnike; sprejem kodeksa za medije glede trženja živil, namenjenih otrokom; prepoved prikazovanja konkretnih živilskih izdelkov v vseh učnih gradivih in vzpostavitev tvornega sodelovanja z industrijo s ciljem, da bi preoblikovala živila, namenjena otrokom in mladostnikom, v manj sladka, manj slana, manj mastna …

Delež debelih otrok narašča

Na IVZ-ju pa opozarjajo, da čezmerna prehranjenost in debelost predstavljata v EU-ju in tudi pri nas resen javnozdravstveni problem. Slovenija se namreč po deležu čezmerno hranjenih in debelih 15-letnikov uvršča na 3. mesto med državami Evropske unije, ki so vključene v raziskavo HBSC, in presega povprečje vrstnikov vseh držav. Delež pretežkih otrok in mladostnikov narašča.

Krivo tudi agresivno oglaševanje

Krivcev za nastali položaj, ki kar kliče po takojšnjem ukrepanju, je verjetno več, opozarjajo na ZPS-ju, vse bolj agresivno trženje živil z nezdravim prehranskim profilom je zagotovo eden izmed njih.

“Pred problemom čezmerno hranjenih in debelih otrok oz. mladostnikov si ne smemo zatiskati oči. Čezmerna hranjenost in debelost mladostnikov vplivata na slabšo kakovost življenja in večjo verjetnost pojava različnih nenalezljivih bolezni (npr. bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni tipa II., nekaterih vrst raka, arterijske hipertenzije, dislipidemije, metabolnega sindroma, ortopedskih problemov) in imajo lahko slabšo samopodobo,” je poudarila Vida Fajdiga Turk z IVZ-ja in dodala: “Debelost v otroštvu in mladostništvu predstavlja tveganje za debelost v odrasli dobi z vsemi njenimi posledicami.”

Plakati v neposredni bližini šol, oglaševanje v učnem gradivu …

Čisto konkretnih primerov je veliko. “Tako na primer ponudniki hitre prehrane v neposredni bližini šol ponujajo otrokom predvsem živila z neustreznim prehranskim profilom, kot so pica, hamburger, hot-dog, krompirček, sladke pijače ipd., ob zadnjih informativnih dnevih so pred nekaterimi šolami brezplačno delili celo energijske pijače,” izpostavlja dr. Tanja Pajk Žontar iz ZPS-ja in dodaja: “Pred oglaševanjem pa otroci niso varni niti v šolskih klopeh. Med “darili”, ki so jih prejeli letošnji prvošolci v nekaterih šolah, so bili tudi lizike, bonboni in reklamne brošure za prehranska dopolnila. Trženje konkretnih živil z neustreznim prehranskim profilom pa smo našli tudi v otroških in mladinskih revijah in celo učnih gradivih, pa čeprav ni dvoma, da je ta živila mogoče ponazoriti tudi drugače, na primer v risani obliki.” Konkretni primeri so predstavljeni na spletni strani http://www.zps.si.

Ukrepi šol so zelo različni

Ugotavljamo, da nekatere šole sploh ne dovolijo nobenega oglaševanja in trženja, druge pa so za to bolj “odprte“. “Veseli smo, da je kampanjo Za šolo brez oglasov, ki smo jo začeli pred enim letom, javno podprlo veliko staršev, pa tudi nekatera ministrstva in Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ RS). Omeniti velja, da je v Resoluciji o omejevanju trženja nezdrave hrane in pijač otrokom, ki jo je sprejela Generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije maja 2010, šolsko okolje definirano kot tisto, ki naj ga države še posebej zaščitijo pred trženjem,” je poudarila dr. Tanja Pajk Žontar, ZPS.

Oglaševanje v otroških in mladinskih televizijskih oddajah, na spletu

Otroci se v primerjavi z odraslimi drugače odzivajo na prepričevalne tehnike oglaševalcev, saj sami ne znajo kritično oceniti informacij. Še posebej so ranljivi mlajši otroci, ki nimajo ustreznih življenjskih izkušenj, medtem ko so starejši otroci še posebej dojemljivi za emocionalne poudarke v oglasih, ki temeljijo na zabavi, sreči, lepoti, druženju z vrstniki.

Praktično povsod, v bližini šol, v šolah samih, na športnih dogodkih, ko brskajo po spletu, ko gledajo otroške televizijske programe, ko listajo revije za otroke, ko se učijo iz delovnih zvezkov, pa se srečujejo s trženjskimi dejavnostmi ponudnikov nezdrave hrane. Ponujanje nezdrave hrane torej še zdaleč ni omejeno samo na trgovino.

Otroci uživajo oglaševana živila

Na ZPS-ju so v določenem obdobju, predvsem ob koncu tedna, spremljali televizijske oddaje, namenjene otrokom, in v njih preverjali oglase za živila. “Ni jih bilo težko najti. V sporočilih običajno nastopajo razigrani otroci, ki v prijetnem (družinskem) okolju z veseljem delijo in uživajo oglaševano živilo, oglaševalci pa skušajo tudi na druge, bolj prefinjene načine doseči, da bo živilo otrokom všeč: vabijo k nagradni igri, zbirateljstvu posameznih predmetov, zabavi …” predstavlja načine trženja dr. Pajk Žontarjeva, ki dodaja, da je aktivno trženje teh živil tudi na spletu in celo na športnih prireditvah.

Rast teže od 1991 do 2006: 40 odstotkov!

Na IVZ-ju pa dodajajo, da po podatkih baze SLOFIT, kjer je na podlagi športnega kartona analizirano gibanje čezmerne hranjenosti in debelosti slovenskih osnovnošolcev in srednješolcev za zadnji dve desetletji, v Sloveniji njihov delež narašča. Podatki za obdobje od leta 1991 do 2006 (Kovač, Leskošek in Strel, 2008), kažejo na kar 40% porast čezmerne teže, ki je najizrazitejši v skupini dečkov (delež čezmerno težkih dečkov se je povečal s 13,5 % na 18,8 %, delež debelih pa se je povečal z 2,8 % na 6,1 %), z malo manjšo hitrostjo rasti pa se ta gibanje nadaljuje tudi do leta 2012. “Podatki pa tudi kažejo, da imamo normalno težke otroke, ki nimajo dovolj mišične mase in posledično niso dovolj zmogljivi,” poudarja Vida Fajdiga Turk.

Treba je ukrepati

Če otroke trženje nezdravih živil doseže v šoli, če starši otrokom za zajtrk in malico ponujajo npr. mlečne rezine v prepričanju, da z njim ponujajo zdrav obrok, je nekaj hudo narobe. In ker je nerealno pričakovati, da bodo “nezdrava” živila izginila s polic v trgovinah, je treba ozaveščati starše in otroke. Seveda se pri oglaševanju, namenjenem otrokom, najdejo tudi zdravi izdelki (jabolka, paradižniki, suho sadje brez konzervansov, navadni jogurt), a so žal v manjšini. Zato je treba hkrati z zakonodajo učinkovito omejiti trženje živil z neustreznim prehranskim profilom, vsaj tistih, ki so namenjena otrokom. “Na ZPS-ju si bomo prizadevali, da bodo naši predlogi uvrščeni v Strategijo RS za prehransko in telesno dejavnost,” je povedala dr. Tanja Pajk Žontar.

S. B. L.

Vir: http://www.rtvslo.si/zdravstvo/zps-za-prepoved-trzenja-v-solah-slovenski-15-letniki-na-tretjem-mestu-v-eu-ju-po-debelosti/325411

Več na: http://www.zps.si/hrana-in-pijaca/oznacevanje-zivil/otroci-in-mladostniki-v-primezu-trzenja-nezdravih-zivil-11-12-2013.html?Itemid=413

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s