Prihodnost, ki si jo želimo

Iz Večerove kolumne – Okolje in družba

Pred iztekom leta je čas za praznična razmišljanja. Eni delajo analize pretekle­ga leta, drugi načrte. Tretji na papir ali samo v mislih pišejo še zadnje želje Božičku ali dedku Mrazu. Praznični čas res kar kliče po željah in načrtih, četudi gre za velike in morda neuresničljive sanje. Če bi še verjela v zadnja dobra moža v tem letu, bi si zaželela, da nam vsem skupaj prineseta priho­dnost, ki si jo želimo. Prihodnost je velika stvar, a nikoli ni trdno določena. Vsaj tri možne prihodnosti so pred nami. Prihodnost, ki se je bojimo, je prva in o njej razmišljamo globoko v sebi in bolj po tiho. Druga možnost je prihodnost, ki jo nekako pričakujemo. O njej razpravljamo naglas, eni bolj, drugi manj optimistično. Zdi se nam usojena, ker smo vzgojeni v prepričanju, da človek ne more storiti veliko in da smo ujeti v kolesje politike in gospodar­skih teženj vplivnih skupin. Zagotovo pa obstaja tudi tretja možnost, prihodnost, ki si je želimo.

Prihodnost, ki se ne bo zgodila sama od sebe, prihodnost, za katero se je vredno boriti. Tudi o tej veliko premalo govorimo naglas in do nje se vedemo, kot da nam je ljubši status quo, kot da bi poskusili bolj aktivno spreminjati stvari. Prihodnosti se ni mogoče izogniti in zato bi o njej morali razmišljati mnogo pogosteje. Velikokrat se spomnim besed Arthurja C. Clarka, ki je že pred leti dejal takole: “Prvič v zgodovini resno razmišljamo o prihodnosti, kar je razmeroma ironično, saj je morda niti ne borno imeli:’ Meril je seveda na pretečo okoljsko krizo, saj človeštvo izkorišča poldrugi planet za zagotavljanje virov in absorbiranje odpadkov, kar pomeni, da potrebuje Zemlja za obnovo tistega, kar porabimo letno, eno leto in šest mesecev. Evropa na primer porabi zaradi svoje gospodarske rasti skoraj štirikrat več naravnih virov, kot pa so njene obstoječe zaloge. Vendar na obzorju ni videti rešitve in mednarodna okoljska politika je v enaki krizi kot mednarodna finančna in gospodarska politika. Nove tehnologije bodo sčasoma energetsko in snovno bolj učinkovite, a žal okolje ne bo manj obremenjeno. Brez sprememb obnašanja se bodo s poveče­vanjem učinkovitosti zmanjšali stroški in s tem tudi cene proizvodov – to pa bo le povečalo potrošnjo.

Prihodnost, ki jo mnogi pričakujejo, vodi v še bolj globaliziran in medsebojno odvisen svet, kjer bodo cilj vse večja potrošnja in vse večji zaslužki, pa naj bodo to Amerika, Evropa ali Azija. Okoljski problemi se bodo poglabljali, vse več težav bo s posledicami nebrzdanih podnebnih sprememb, pa naj gre za vodo, hrano ali splošno varnost. Tako stanje se lahko hitro prelevi v priho­dnost, ki se je upravičeno lahko bojimo, v barbarizacijo človeštva. Ko zmanjka naravnih virov in so ob tem družbene stiske prevelike, lahko vrednote in norme civilizirane družbe zginejo praktično čez noč. Globalni apartheid, kolaps institucij, plenjenje in nasilje so nepredstavljivi koraki nazaj, v čas, ki si ga ne znamo niti predstavljati več. Zato pa si moramo začeti predstavljati prihodnost, ki si jo želimo in si jo naši otroci zaslužijo. Kako sprožiti procese velikega prehoda k novemu razvoju in novim vrednotam, je vprašanje, na katero je vredno poiskati odgovor.

Želimo si svet, kjer bo beseda “mi” pomenila več kot “jaz”, kjer bosta hkrati možna globalna enotnost in regionalni pluralizem. Kjer bo okoljska politika celostna in proaktivna namesto zaviralna in naporna in kjer politiki ne bodo ignorirali državljanov pri sprejemanju odločitev v zvezi z globalnimi izzivi. Mogoče danes vse to zveni res bolj kot božične želje ali novoletne sanje. Na dolgi rok pa je to največje darilo, ki ga lahko podarimo sebi in svojim potomcem.

Objavljeno v Večeru, v ponedeljek, 23.12.2013

Lučka Kajfež Bogataj

Vir: http://www.vecer.com/clanek_2013122305986906

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s