Sladkane sanje, ki redijo

Otroci danes ne zmorejo teči tako hitro, kot so tekli njihovi starši v otroških letih. Za razdaljo ene milje (1,6 kilometra) potrebujejo v povprečju minuto in pol več kot otroci pred 30 leti.

Tudi splošna telesna pripravljenost in zmogljivost otrok je iz generacije v generacijo slabša, so ugotovili v obsežni raziskavi, v kateri so zajeli 25 milijonov otrok iz 28 držav, preučevali pa so podatke za obdobje 46 let. Padec telesnih sposobnosti je opazen pri dekletih in pri fantih, starih od devet do 17 let, strokovnjaki pa ga pripisujejo predvsem čezmerni teži.

Naraščajoč trend debelosti med otroki in mladostniki je razlog za zaskrbljenost tudi pri nas. “Slovenski sedemletniki sodijo med vrstniki iz držav EU med bolj ogrožene zaradi debelosti, po deležu čezmerno hranjenih in debelih petnajstletnikov pa se Slovenija uvršča celo na tretje mesto v EU. Najnovejši podatki sicer kažejo, da se je trend povečevanja debelosti pri slovenski mladini v zadnjih letih nekoliko ustavil, a glede na razsežnosti problema še vedno lahko govorimo o epidemiji debelosti,” pravi Vida Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Takšno stanje je predvsem posledica uživanja energijsko goste hrane, bogate z maščobami, sladkorjem in soljo, ter nezadostne telesne dejavnosti, eden od pomembnih vzrokov naraščanja debelosti pri otrocih pa je tudi okolje, ki spodbuja uživanje take hrane. “Raziskave kažejo, da pri trženju otrokom prevladuje zdravju nekoristna hrana, predvsem sladkane pijače in sladkana žita za zajtrk, sladki in slani prigrizki ter hitra prehrana. Uživanje sladkih pijač naj bi v kar 30 do 50 odstotkih prispevalo k razvoju debelosti, velik vpliv pa imajo tudi na razvoj diabetesa tipa 2. Podatki kažejo, da 37 odstotkov slovenskih mladostnikov vsaj enkrat dnevno uživa sladkane pijače. Po pogostosti uživanja sladkanih pijač se naši mladostniki uvrščajo krepko nad povprečje vrstnikov iz 39 držav – med enajstletniki na drugo, med trinajstletniki na drugo, med petnajstletniki pa celo na prvo mesto. Več sladkanih pijač zaužijejo fantje, starejši mladostniki in mladostniki iz družin z nižjim socialno-ekonomskim položajem,” navaja Vida Fajdiga Turk.

Zabava, sreča, lepota v oglasih za nezdravo hrano

A prav sladkane pijače so skupaj z drugo nezdravo hrano najpogosteje oglaševani izdelki. “Trženje nezdrave hrane otrokom in mladostnikom je pomemben dejavnik, ki vpliva na razvoj nezdravih prehranskih navad. Večina hrane, ki se trži otrokom in mladostnikom, je “nezdrava hrana”, ki vsebuje čezrno količino maščob, sladkorja in soli, v njej pa je premalo nujno potrebnih mineralov, vitaminov in drugih esencialnih snovi, pomembnih za zdravje. Principi trženja delujejo tako, da zavajajo prehransko znanje otrok, spreminjajo njihovo preferenco za posamezna živila, njihove potrošniške navade, prehranske

navade in razmerje med zaužitimi živili. Trženje poteka preko številnih medijev z uporabo “ustvarjalnih” tržnih prijemov za promocijo živil otrokom. S širjenjem satelitske televizije in elektronskih medijev so otroci in mladostniki povsod po svetu vedno bolj izpostavljeni intenzivnemu oglaševanju, problem pa postaja vedno bolj globalen in težje obvladljiv,” pravi Vida Fajdiga Turk.

Otroci se v primerjavi z odraslimi drugače odzivajo na prepričevalne tehnike oglaševalcev, saj sami ne znajo kritično oceniti informacij. Še zlasti so ranljivi mlajši otroci, ki nimajo ustreznih življenjskih izkušenj, medtem ko so starejši otroci posebno dojemljivi za emocionalne poudarke v oglasih, ki temeljijo na zabavi, sreči, lepoti, druženju z vrstniki. Praktično povsod, v bližini šol, tudi v šolah, ob športnih dogodkih, ko brskajo po spletu, ko gledajo otroške televizijske programe, ko listajo revije za otroke, ko se učijo iz delovnih zvezkov, pa se srečujejo s trženjskimi aktivnostmi ponudnikov nezdrave hrane. Ponujanje nezdrave hrane torej še zdaleč ni omejeno zgolj na trgovino, ugotavljajo v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).

V ZPS so v določenem obdobju, predvsem ob koncih tedna, spremljali televizijske oddaje, namenjene otrokom, in v njih preverjali oglase za živila. “Ni jih bilo težko najti. V sporočilih običajno nastopajo razigrani otroci, ki v prijetnem (družinskem) okolju z veseljem delijo in uživajo oglaševano živilo, oglaševalci pa skušajo tudi na druge, bolj prefinjene načine doseči, da bo živilo otrokom všeč: vabijo k nagradni igri, zbirateljstvu posameznih predmetov, zabavi …” načine trženja predstavlja dr. Tanja Pajk Žontar iz ZPS.

“Zakonodaja ne omejuje trženja živil z neustreznim prehranskim profilom, se pravi tistih živil, ki vsebujejo veliko sladkorja in/ali soli in/ali maščobe. Tako se danes otrokom lahko tržijo vsi sladki in slani prigrizki, sladke pijače, hitra prehrana … Omejeno pa je navajanje zdravstvenih trditev na živilih in posledično tudi njihovo trženje v primeru, ko zdravstvena trditev ni odobrena od Evropske agencije za varno hrano.”

Kako pa je v šolah? “V zadnjem času ugotavljamo, da so nekatere šole za vsakršno trženje zelo zaprte, druge pa ne. Pred letom dni je ZPS pričela izvajati kampanjo Za šolo brez oglasov, ki jo je javno podprlo veliko staršev pa tudi nekatera ministrstva in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Tu je treba dodati, da je v resoluciji Svetovne zdravstvene organizacije o omejevanju trženja nezdrave hrane otrokom, sprejete maja 2010, šolsko okolje definirano kot tisto, ki naj ga države še posebno ščitijo pred trženjem.”

A naši otroci pred oglaševanjem niso varni niti v šolskih klopeh. “Med darili, ki so jih prejeli letošnji prvošolci v nekaterih šolah, so bile tudi lizalke, bonboni in reklamne brošure za prehranska dopolnila. Trženje konkretnih živil z neustreznim prehranskim profilom pa smo našli tudi v otroških in mladinskih revijah in celo učnih gradivih,” izpostavlja dr. Tanja Pajk Žontar iz ZPS.

Želja še ne pomeni potrebe

Pri oblikovanju otrokovih prehranskih vzorcev imajo ključno vlogo starši in drugi pomembni odrasli ter njihov zgled, prepričanja, navade glede uživanja, priprave in ponujanja zdrave hrane. “Če npr. sadja in zelenjave ni na krožniku doma, če ju starši ne uživajo in ne pripravljajo, ne moremo pričakovati, da bo sadje in zelenjavo z veseljem užival otrok. Zato je treba tudi starše ozaveščati o pomenu uživanja zdrave, raznolike, mešane prehrane. Otroci naj bodo doma vključeni v proces priprave hrane (od sajenja ali nakupovanja do priprave mize) in naj s starši skupaj spoznavajo hrano. Vzdušje za mizo naj bo prijetno in sproščujoče. Starši se morajo prav tako zavedati, da otrokove želje in zahteve po določeni hrani še ne pomenijo dejanskih otrokovih potreb in da je ena njihovih temeljnih odgovornosti, da otroka zdravo in kakovostno hranijo. Analiza pogovorov s starši je razkrila, da starši na prehranjevanje gledajo vse bolj z vidika organizacije časa in financ, medtem ko so otrokom in mladostnikom bolj pomembni okus, videz, vonj, mnenje vrstnikov. Na splošno je pri starših znanje o zdravem načinu prehranjevanja površno. Zavedati se moramo, da ni dovolj samo obveščenost posameznika, ampak so tu potrebni še drugi dejavniki, kot so samodisciplina, čas, denar, dostopnost do zdrave hrane in še bi lahko naštevali,” pravi Vida Fajdiga Turk iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Tudi dr. Tanja Pajk Žontar iz ZPS meni, da je vse več staršev pozornih na to, kaj njihovi otroci jedo in pijejo, ter se zavedajo, da ima neustrezno prehranjevanje v mladosti lahko dolgoročne posledice za otrokovo zdravje. Hkrati je delež tistih, ki svojim otrokom brez premisleka kupujejo energijske pijače, dajejo denar za hitro prehrano …, še vedno prevelik.

Kako pa naj starši ravnajo, ko otrok želi nezdravo živilo, ki ga je videl v reklami? “Z omejitvijo reklam, ki nagovarjajo otroke k uživanju nezdravih živil, vsaj v otroških programih, bi bil ta problem delno rešen. Zavedati se moramo, da oglasi ponujajo več kot le živilo, vabijo k nagradnim igram, zbirateljstvu določenih predmetov, zabavi in ne nazadnje ponujajo sanje o popolnem otroštvu. Starši bi se zato morali z otroki pogovarjati in jim povedati, da tisto, kar vidijo na televiziji, ni vedno tako bleščeče, kot je morda videti na prvi pogled,” svetuje dr. Tanja Pajk Žontar.

Zvezdana Bercko

Objavljeno v Bonbonu, v torek, 21.1.2014

Vir: http://www.bonbon.si/

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s