“Pošasti iz naših omar” prestrašile starše

Razkritje, da so v otroških oblačilih in obutvi tudi svetovno priznanih znamk prisotne nevarne in strupene kemikalije, je precej vznemirilo javnost. Še zlasti, ker inšpekcija ne more ukrepati, saj za preverjanje določenih snovi nima pristojnosti

“Grozljivka!”, “Imeli smo tako dobro tekstilno industrijo, pa smo jo uničili!”, “V teh trgovinah kar smrdi po kemiji!” je le nekaj komentarjev zgroženih staršev pod novico o strupenih otroških oblačilih, ki smo jo minuli konec tedna objavili na naši spletni strani in je čez noč dobila virusno moč na družbenih omrežjih. A čeprav so rezultati zadnje raziskave Greenpeacea res strašljivi za starše, velja enako za vso masovno oblačilno industrijo. “Mislite, da so otroška oblačila izdelana kaj druga­če? Ne, to so isti materiali, iste kemika­lije, le kroji so manjši,” postavi naivne misli staršev na realna tla Tina Peter­nel s slovenskega Greenpeacea. To sta tudi že dokazali dve predhodni razi­skavi, v katerih so analizirali oblačila za odrasle.

Poročilo okoljevarstvene organi­zacije Greenpeace, ki razkriva “poša­sti iz naših omar”, je skrb zbujajoče. Razkriva namreč, da so v otroških oblačilih in obutvi tudi svetovno pri­znanih znamk, med njimi so Adidas, Nike, Puma, H&M, GAP, Burberry in Disney, prisotne nevarne in strupe­ne kemikalije, v nekaterih primerih gre za izjemno visoke koncentraci­je. Žal pa inšpekcija ne more ukrepa­ti, saj za preverjanje določenih snovi nima pristojnosti, čeprav je uporaba nekaterih kemikalij pri izdelavi obla­čil v EU prepovedana. To pa seveda ne velja za države na vzhodu, od koder uvozimo največ oblačil.

Vsi izdelki vsebovali toksične kemikalije

Greenpeace je v neodvisnih labora­torijih testiral dvanajst vodilnih bla­govnih znamk z oblačili in ugotavljal prisotnost nevarnih kemikalij v otro­ških oblačilih. V maju in juniju lani so v 25 državah po svetu kupili 82 teks­tilnih izdelkov za otroke. Nekaj testi­ranih izdelkov so kupili v državah, ki so del istega trga kot Slovenija – v Avstriji, na Madžarskem in Poljskem, zato je raziskava direktno povezljiva s Slovenijo, pravi Peternelova. Vsi razen enega izdelka so vsebovali eno ali več strupenih kemikalij. Ftalati se pogosto uporabljajo v tekstilni indu­striji, na primer za mehčanje plasti­ke v nekaterih tiskih. Nekateri od njih škodujejo reprodukciji, še posebej pri razvoju sesalcev. Primarkova majica, ki se prodaja v Nemčiji, je vsebovala kar 11 odstotkov ftalatov. Če bi bila koncentracija tako visoka v igrači, bi proizvajalec moral igračo odpoklicati s trga. Nonilfenol etoksilat (NFE) deluje kot motilec hormonov. V okolju osta­nejo dolgo in se nabirajo v človeškem in živalskem tkivu. Odkrili so ga v 50 izmed 82 preverjenih tekstilnih izdel­kih. Ionske perfluorirane kemikalije (PFOA) lahko škodljivo vplivajo na re­produktivni sistem tako v času razvo­ja kot v odrasli dobi. V vsakem izmed 15 testiranih kosov oblačil je bila do­kazana prisotnost vsaj ene kemika­lije iz te skupine. Organokositrove spojine so problematične predvsem zaradi velike toksičnosti in pri sesal­cih povzročajo okvare imunskega in centralno živčnega sistema. Pri treh parih obutve znamk Adidas in Puma je bila koncentracija organokositro­vih spojin najvišja. Zanimivo: Adidas in Puma sta se prostovoljno zavezala k spoštovanju Oko test standardov, a očitno je šlo le za marketinško potezo, saj jih očitno ne spoštujeta. Antimon je težka kovina, ki jo najdemo tudi v plastenkah in povzroča raka. Odkri­li so ga v vseh 36 preizkušenih kosih oblačil ali obutve.

Kemikalije lahko škodijo živčnemu sistemu

Toksičnost kemikalij je odvisna pred­vsem od količine, ki pride v orga­nizem preko kože, oralno ali preko dihalnih poti, meni Peter Krajnc, vodja laboratorija za organsko in poli­merno kemijo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Maribo­ru. Opozarja, da so koncentracije, ki so omenjene v članku, neverjetno visoke, saj se omenja 17 gramov na ki­logram izdelka. Vendar pa v Evropski uniji predpisov, ki bi določali najve­čjo dovoljeno koncentracijo kemikalij v tekstilu, za zdaj ni, pravi dr. Lucija Perharič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. “Kemikalije, kot so fta­lati, nonil fenol estri, organski stanati, perfluorirane spojine, ki jih je raziska­va Greenpeacea odkrila v otroških oblačilih, lahko motijo delovanje hor­monskega sistema (npr. žleze ščitnice in spolnih organov), škodljivo lahko vplivajo tudi na razvijajoči se živčni in imunski sistem,” meni toksikologinja Perharičeva.

Vendar je tako kot pri drugih ke­mikalijah za škodljivi učinek potre­ben zadosti velik odmerek. V primeru oblačil je odvisen predvsem od pre­hajanja skozi kožo, ki pa je večinoma manjše kot npr. pri zaužitju, vendar lahko nekatere od omenjenih kemi­kalij povzročajo učinke tudi pri rela­tivno nizkih odmerkih, še opozarja Perharičeva.

Koncentracija se z vsakim pranjem zniža

V Sloveniji so od omenjenih kemikalij poznani predvsem ftalati, ki so v viso­kih dozah toksični, običajne doze pa so nizke in se ne smatrajo kot problema­tične. “V polimernem materialu ftalati niso kemijsko vezani, ampak primeša­ni v postopku izdelave izdelka, zato se iz materiala počasi spirajo. To pomeni, da se njihova koncentracija v tekstil­nih vlaknih z vsakim pranjem neko­liko zniža,” pravi Krajnc, ki opozarja, daje potrebno novo oblačilo pred prvo uporabo oprati, kar prav gotovo zniža količino teh kemikalij, ki ostanejo pri­sotna na vlaknih. Vendar pa se tukaj začne že druga problematika – onesna­ževanje voda po vsem svetu, saj se to­ksične kemikalije s pranjem zlivajo v podtalnico.

Inšpekcija za kemikalije navede­nih snovi v tekstilu ne,preverja, ker nimajo pravne podlage za nadzor nji­hove vsebnosti v teh izdelkih, nam je povedala Vesna Novak, direktorica Inšpekcije za kemikalije. Mnenja ke­mijskega strokovnjaka, da so prisotne koncentracije neverjetno visoke, pa na inšpekciji ne morejo komentirati, ker nadzorujejo prepovedi oziroma ome­jitve nevarnih kemikalij v določenih vrstah proizvodov v zakonsko določe­nih mejah, še dodaja Novakova. Vseb­nost ftalatov se sicer preverja v otroški opremi in igračah. V zadnjih treh letih treh je tako Zdravstveni inšpektorat RS odvzel več kot 300 vzorcev igrač. Zaradi ugotovljene prisotnosti ftalatov v odvzetih vzorcih je bilo v omenje­nem obdobju ocenjeno resno tvega­nje za osem igrač. Na podlagi obvestil prejetih iz sistema RAPEX, ki skrbi za hitro izmenjavo informacij v Evropski uniji o izvedenih oziroma namerava­nih prisilnih ukrepih pristojnih orga­nov, pa so bile v zadnjih treh letih na slovenskem trgu najdene štiri igrače, ocenjene za nevarne zaradi vsebno­sti ftalatov, so nam pojasnili na zdra­vstvenem inšpektoratu.

Kitajska, Tajska, Bangladeš – največ nevarnih kemikalij

Še posebej je zaskrbljujoč rezultat analize, da v nivoju prisotnosti nevarnih snovi skorajda ni razlike v oblačilih za odrasle in za otroke. Varne meje ravni pa tako ni mogoče določiti, saj je vsaka še tako majhna vsebnost škodljivih kemikalij v oblačilih in drugih proizvodih nesprejemljiva, meni Greenpeace. Ta problem bo lahko rešila samo popolna prepoved teh tveganih snovi ter zavzetost podjetij in vlad pri sprejemanju učinkovitih ukrepov za njihovo odpravo. Največ nevarnih kemikalij in barvil uporabljajo na Kitajskem, Tajskem, v Bangladešu in v drugih azijskih državah, od koder se zaradi poceni delovne sile uvaža največ oblačil. Ne zaostajajo pa niti ZDA in Italija, čeprav so omenje­ne kemikalije v Evropi za proizvajalce že dlje časa prepovedane. Greenpeace zato poziva kitajsko vlado, naj pomaga zaustaviti uporabo nevarnih kemika­lij v tekstilni industriji in objavi črno listo kemikalij. V boju proti strupom v oblačilih od vodilnih svetovnih znamk tudi zahteva, da se podjetja zavežejo k prenehanju uporabe vseh nevarnih kemikalij do leta 2020.18 svetovno znanih podjetij, med njimi Nike, Adidas, H&M, Levi’s in Zara, se je že zavezalo k raz­strupljanju in odstranitvi kemikalij iz njihove dobavne verige.

Vanja Jus, Andreja Kutin

Objavljeno v Večeru, v torek, 28.1.2014

Vir: http://www.vecer.com/clanekv_z2014012805996777

Več na: http://www.greenpeace.org/slovenia/si/Medijsko-sredisce/zadnje-objave/_zustaviteTES1/ in http://www.greenpeace.org/international/Global/international/code/2014/littlemonsters/index.html

2 comments

  1. Pingback: Prava cena mode | Oglaševanje na tehtnici
  2. Pingback: Hitra moda | Oglaševanje na tehtnici

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s