Aspekti prekarnosti

Kdor dandanes, ne bodi len, išče delo, pogosto ali že kar praviloma ne najde stalne službe, temveč le t.i. prekarno delo. Poenostavljeno bi lahko dejali, da je prekarna oblika dela tista, ki nudi slabo plačilo in prav tako slabo socialno zaščito, hkrati pa je ta kategorija zelo heterogena.

Kljub tej heterogenosti pa prekarce združujejo skupne težave: so prvi, za katere v krizi zmanjka dela; obsojeni so na priložnostno delo, za urnik dela pa pogosto zvedo le nekaj dni ali nekaj ur pred začetkom dela; so v vlogi deklice za vse; sproti se morajo prilagajati vedno novim pogojem; težko se spočijejo; ne morejo načrtovati ne poklicne kariere, ne družine. V negotovih gospodarskih časih, a tudi v konjunkturi, slehernika od padca v prekarnost dandanes loči le nekaj smole. Za vse te svoje vrline, ki jih nudijo trgu, pa niso nagrajeni ne denarno ne statusno.

Vse to prekarne delavce izčrpava, kar se kaže tudi v tem, da je prekarni delavec sicer pogosto prezaposlen, saj dela slabo plačane nadure, ko se mu pač ponudi priložnost za delo, hkrati pa je tudi podzaposlen, ker v iskanju dodatnega dela praviloma ne zasluži dovolj denarja za dostojno preživetje. Meja med delovnim časom in prostim časom pa je prav tako zabrisana oz. je sploh ni.

Prekarcem radi svetujejo, naj se vključijo v razne programe prostovoljnega dela, prostovoljno delo pa skupaj s pripravništvi in prekarnim delom zamenjuje oblike rednega dela.

Prekarne oblike dela so prav tako vzgojni ukrepi: honorarec, stalni pripravnik ali delavec na črno si zaradi bojazni, da bo izgubil svoj vir zaslužka, ne upa terjati svojih pravic. Hkrati pa prekarci že s svojo prisotnostjo izvajajo pritisk na redno zaposlene, ki na lastni koži doživijo, kako jih lahko nadomesti fleksibilnejša, cenena delovna sila.

A prekariziran je že dobršen del trga dela, ki ne ponuja spodbude, da bi se ljudje potegovali za redno zaposlitev, kajti marsikatera služba je slabo plačana, ljudje pa se dandanes že upravičeno sprašujejo, kolikšne pokojnine bodo dobivali iz naslova plačanih prispevkov, oz. ali jih bodo sploh prejemali.

Ustanovitev lastnega podjetja, zadnje čase priljubljeno orodje za nove brezposelne, pa v času recesije tudi ni rešitev, saj ravno sedaj mnoga podjetja zapirajo vrata. Težave so toliko večje, če je treba to podjetje ustanoviti v državi, ki se je zaprisegla varčevanju, saj ljudje nimajo denarja za potrošnjo, torej se baza potencialnih strank za novonastala podjetja z varčevanjem krči. Tu so v protislovju vse tiste države, ki vlagajo milijone in milijarde v nova delovna mesta, hkrati pa spodkopavajo same temelje svojega gospodarstva. V to kategorijo se je žal uvrstila tudi naša EU.

Nadaljevanje na: http://zofijini.net/aspekti-prekarnosti/

Darko Vöröš

Napotilo:
http://zofijini.net/ustroj-stevilka-9/

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s