Resnica o nizko-maščobni hrani

The Truth About Low Fat Food (2014)

V Veliki Britaniji se mediji že vse od afere s konjskim mesom intenzivno ukvarjajo z vprašanjem varne hrane in v procesu razkrivajo številne napake in trike, ki si jih privošči živilska industrija, da bi potrošnike prepričala v nakup svojih izdelkov in tako povečala profite. V oddaji»Dispatches« na programu Channel 4, so raziskovali prevare v obljubah o hrani z nizko vsebnostjo maščobe.

Ali veste kaj pomeni ko na živilu vidite nalepko, na kateri piše, da je v hrani »malo« maščobe, da je ta »reducirana«, »zmanjšana«, »lahka« ali kaj podobnega? In ko nalepka s hranilnimi vrednostmi na izdelku trdi, da je v živilu samo 2.7g maščobe, kako natančno menite, da je ta podatek izmerjen? Kot del raziskave o živilski industriji v Veliki Britaniji za oddajo »Dispatches« na Channel 4, so med drugim želeli izvedeti tudi to.

V času, ko se posebej na zahodu spopadamo z epidemijo debelosti, se potrošnike na vsakem koraku opozarja, da naj hrano izbirajo previdno, kar pa zahteva določeno zaupanje v to, kako proizvajalci hrane označujejo svoje izdelke.

Naš strah pred maščobo je ustvaril donosen sektor znotraj industrije hrane, ki je vreden več milijard evrov. Na zgodbo o maščobi so avtorji oddaje postali pozorni med raziskovanjem zgodbe o skritem sladkorju v hrani. V procesu so razkrili vpliven živilski lobij in prehode sodelavcev med vladnimi službami, v katerih so skrbeli za regulacijo in privatnimi, kot sta recimo Coca-Cola in Mars, pri katerih so skrbeli za dobičke. Med tem, ko so bila tovrstna razkritja deležna velike pozornosti, so bila enako šokantna, a z veliko manj pozornosti razkritja, da nizko-maščobna hrana lahko vsebuje veliko sladkorja. V nekaterih primerih, na primer nizko-maščobnem jogurtu, je vsebnost sladkorja celo večja, kot v različici z normalno količino maščobe.

Nadomeščanje maščobe s sladkorjem

Ko živilska industrija iz živila odstrani maščobo, mora ta manjko nekako nadomestiti, da hrana ostane okusna in privlačna. V veliko primerih je ta nadomestek prav sladkor. Glede na to, da je vedno več zdravstvenih strokovnjakov, ki za debelost v prvi vrsti krivijo sladkor in ga povezujejo tudi s tipom 2 diabetesa, je to vredno vse skrbi. Za nekatere potrošnike, ki poskušajo skrbeti za svoj izgled in zdravje, lahko odločitev za nizko-maščobno hrano prinese celo nasprotni učinek od želenega. Kot je razkrila raziskava, je večina povprašanih potrošnikov mnenja, da nizko maščobna hrana pomeni tudi malo sladkorja.

Torej, kakšna so pravila? Vsak, ki trdi, da proizvaja nizko-maščobno hrano, lahko v izdelku pusti do 3% maščobe. Proizvajalci hrane lahko, ob upoštevanju tega dejstva sicer v hrano dodajo karkoli in kolikor želijo, pa še vedno velja za nizko-maščobno hrano.

Oglaševanje nizko-maščobne hrane

Raziskava obnašanja potrošnikov je prav tako priskrbela dokaze za to, čemur behavioristični znanstveniki pravijo »zdravstveni halo efekt«. Ko je neka hrana oglaševana na način, da je »bolj zdrava«, potem te hrane trošimo več. Oseba, ki so jo prosili, da v enem tednu uživa samo hrano z oznako »nizko-maščobno«, je na koncu s to hrano zaužila ekvivalent 30 čajnih žličk sladkorja na dan.

In ni samo oznaka »nizko-maščobno«, ki strokovnjakom za prehrano in potrošniškim skupinam povzroča skrbi. Vzemimo za primer termin »reducirana maščoba«. Ta mora imeti 30% manj maščobe kot istovrstni izdelek proizvajalca, ampak je to še vedno lahko visoko maščobna hrana. Kaj pa izdelek označen kot »vitko« (»lean«) mleto meso. Tako označen izdelek, ki ga najdemo v supermarketu, lahko ima več maščob kot običajno mleto meso kakšne drugega proizvajalca. Kar se pa tiče popularnega termina »mršav« (»skinny«) – glede tega pa sploh ni nobenih znanih pravil. Starbuckov »skinny« borovničin kolač tako vsebuje skoraj 9 čajnih žličk sladkorja, medtem ko jih klasični borovničin kolaček vsebuje samo 7.

Vedno preverite etiketo

»Federacija za hrano in pijačo« v odziv na kritike sporoča, da so etikete, ki označujejo nizko-maščobno hrano za potrošnika zgolj namigi in da mora ob tem, da izve kaj je dejansko v hrani, obvezno preveriti tudi hranilno vrednost. Če pustimo ob strani sicer nezanemarljivo dejstvo, da je nekatere oznake o hranilni vrednosti težko razumeti, kako natančne pa so? Sestavine na teh oznakah so izmerjene do desetinke grama natančno, kar nakazuje na določeno natančnost.

Z namenom raziskave za oddajo so v laboratorij poslali vzorce 50 različnih živilskih izdelkov, ki so jim potem izmerili in primerjali deklarirano in dejansko stanje maščob. Rezultati so bili šokantni.

Več kot polovica izdelkov je vsebovala več maščobe, kot je trdila etiketa. Večina ljudi bi se verjetno strinjala, da je določena odstopanja mogoče razumeti, vendar je kar petina izdelkov v omenjenem preizkusu vsebovala več kot 20% maščobe, kot je bilo sicer zapisano na etiketi. Pet izdelkov je vsebovalo toliko maščobe, da so presegli vse predpisane standarde, ki jim omogočajo, da se lahko prosto prodajajo.

Če bi ta vzorec razširili na celotno živilsko industrijo, bi to lahko pomenilo na stotine, tisoče izdelkov na policah, na katerih so nalepljene zavajajoče etikete. Etikete s semaforji, kot eden od boljših vodil za potrošnike, bi lahko bile povsem napačne in nizko-maščobni izdelki ne bi bili prav nič nizko-maščobni.

Označevanje hrane

Očitno je, da s sistemom označevanja in etikiranja nekaj ni v redu. Raziskava je namreč razkrila nizko-maščobne izdelke, ki vsebujejo veliko sladkorja, izdelke z reducirano maščobo, ki so še vedno imele visoko vsebnost maščob in celo paleto izdelkov z veliko več maščobe, kot so trdili proizvajalci na etiketah.

Po mnenju znanstvenikov, ki so izvajali teste – med njimi je tudi raziskovalec z 20 letnimi izkušnjami merjenja in testiranja hrane –, predstavljeni rezultati niso neobičajni. Če bi testirali hrano tudi za druge sestavine in ne le za maščobe, kot v navajanjem primeru, bi prav lahko naleteli na podobne netočnosti glede vsebnosti sladkorja, soli in drugih sestavin.

Glede na naraščajoči pomen diet in z ozirom na splošno javno zdravje ter vse večjo obremenjenost zdravstvenega sistema, si je težko zamisliti katero drugo industrijo, ki bi si lahko dovolila toliko odstopanj in prekrškov kot živilska.

Nadzor nad prehrambno industrijo

Težava je v tem, da so odgovorni za spremljanje prehrambne industrije ujeti med več »nakoval«. Proračunski rezi so povzročili, da so na eni strani zasuti z delom in s pomanjkanja kadra, med tem ko se na drugi strani njihovi inšpektorji soočajo z močno in dobro financirano prehrambno industrijo.

Zdi se, da je vsak dan kakšna nova oglaševalska akcija ali zdravstvena kampanja, ki nas potrošnike poskuša prepričati, da izberemo »pravo« hrano. Za kaj takega pa mora javnost zaupati temu, kar nam o svojih izdelkih povedo prehrambna podjetja. Kot je pokazala pričujoča oddaja in raziskava, ki so jo izvedli, smo od tega še vedno precej oddaljeni.

Povzeto po: http://www.channel4.com/programmes/dispatches/articles/all/the-truth-about-low-fat-food

Več na: http://www.dailymail.co.uk/news/article-2598042/Low-fat-foods-contain-20-sugar-fat-equivalents-Experts-warn-lead-weight-gain.html#ixzz2zh6U68YG

Napotilo:
http://veskajjes.si/

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s