Pritlehne mobilno-spletne prevare
V dnevniku Večer so se v osrednji rubriki »Dosje« pohvalno lotili primerov mobilnih-spletnih prevar.
Bralka je več dni poskušala blokirati plačljiva SMS-sporočila, ki jih je sprožil njen mladoletni sin. Edini recept je kljub številnim institucijam, tržni inšpekciji in drugim očitno zgolj samokontrola
Odkar je trg mobilne telefonije in interneta zacvetel in z njim številni zaslužkarji, so se tudi mnogi Slovenci ujeli na limanice spletnih vsebin, kot so reševanje testa inteligenčnega kvocienta ali celo tako bizarnih, kot je izračun datuma smrti, ki so se nadaljevali s pošiljanjem plačljivih kratkih sporočil (SMS) in – s praznjenjem denarnic. Prestavljamo primer bralke Jelke Kralj. Njen sin, ki s pogovori nikoli ni prekoračil limita, je igral igre na spletu, zaradi tega pa je mamo samohranilko presenetil ogromen račun za njegov mobilni telefon. Sin ji je obljubil, da se iger ne bo več pritaknil, plačljiva SMS-sporočila pa so še kar prihajala. Ko se je želela odjaviti, se je začela njena kalvarija in pošiljanje od vrat do vrat. Obrnila se je na mobilnega operaterja, Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve, tržni inšpektorat in seveda na podjetje Dimoco, ki je registrirano v tujini in ki ji je pošiljalo SMS-sporočila, a enostavno “izginilo”. Sklep vseh pristojnih – najboljša je še vedno samozaščita. Opozarjajo na previdnost, če pa ste se kdaj vede ali nevede že včlanili v SMS-klub in dobili sumljivo sporočilo, nemudoma odgovorite nanj z besedico “stop”. Nikoli ne vpisujte telefonske številke v kakršenkoli sumljiv obrazec, na sporočila z neznanih številk ne odgovarjate. Na evropski komisiji so nam pojasnili, da so skladno s slovensko zakonodajo naši pristojni organi dolžni od ponudnikov telekomunikacijskih storitev zahtevati, da na zahtevo naročnikov blokirajo prejemanje takih SMS-sporočil, od 13. junija pa bo veljala nova evropska direktiva, ki določa, da morajo ponudniki v tovrstni ponudbi izrecno navesti, da je za storitev in izdelke treba plačati. Odkar je trg mobilne telefonije popolnoma zacvetel in z njim številni zaslužkarji, so se številni Slovenci ujeli na limanice plačljivih kratkih sporočil (SMS). Primer, s katerim se je na nas obrnila bralka Jelka Kralj, je na prvi pogled simptomatičen. Njen sin, ki s pogovori nikoli ni prekoračil limita, je igral igre na spletu, zaradi tega pa je mamo samohranilko v zrak vrgel enormni račun za njegov mobilni telefon. Sin ji je obljubil, da se iger ne bo več pritaknil, plačljivi SMS-i pa so še kar naprej prihajali. “Odšla sem v poslovalnico Tušmobila in zahtevala, naj to izključijo, pa so dejali, da tega ne morejo narediti, ampak se moram za to obrniti na ponudnika iger družbo Dimoco. Ko sem blokado naredila pri njih (trajalo je ves teden), so sporočila kmalu spet prihajala. Rekli so mi, da se je pač sin očitno spet prijavil. Čemu potem sploh blokada,” je zgrožena. Ko so si jo nato nekaj časa podajali kot žogico med Dimocom in Tušmobilom, so ji nazadnje v Tušmobilu razkrili, da blokade ne morejo narediti v poslovalnici, temveč mora poklicati na njihovo brezplačno številko in zahtevati blokado. “Da ne govorim, koliko časa čakaš, da prideš tam na vrsto … Ko sem jih končno doklicala, pa so mi dejali, da moram klicati s sinove številke, torej tiste, ki jo želim blokirati,” agonijo opisuje bralka.
Zloraba otroške naivnosti
S tem njene zgodbe še ni konec. Vdana v usodo je dva računa za okoli 150 evrov plačala, tretjega pa je reklamirala, ker je zneske SMS-klubov prejela celo z dveh številk. V odgovor je dobila obrazložitev, da je šlo za “administrativno napako”. Takšni obrazložitvi ni verjela, zato se ponovno pritožila. In preden je znova prejela negativen odgovor na reklamacijo, so sinu številko blokirali. “Razumem, če drobni tisk, ki je pod igrami, potrdi odrasel človek. Vendar je jasno tudi, da odrasli praviloma tistih iger ne bi niti igrali. V tem primeru gre za očitno spletno zlorabo otrok in njihove naivnosti. Sin je na primer mislil, da ima limit 300 evrov, kolikor je pisalo ob igri, in zgolj pazil, da ni šel čez.”
Teorija jasna, v praksi se zaplete
Bralka se je na nas obrnila ravno v času, ko je Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) objavila, da so dobili pomembno sodbo na upravnem sodišču. To je namreč potrdilo argumente ZPS, da podlaga za zaračunavanje spornih plačljivih SMS- sporočil ne more biti pogodba, ki jo je sklenil operater s ponudnikom “zabavnih vsebin”, podjetjem Dimoco, ter spor v ponovno presojo vrnilo regulatorju trga Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (Akos). ” Primer vaše bralke je izjemno zanimiv in na prvo žogo tudi hitro rešljiv: podlago za zaračunavanje bodo pri operaterju težko našli, saj bralkin sin zagotovo ni podpisal nobene pogodbe. Če jo je, pa ni veljavna, ker fant pač še ni opravilno sposoben,” je uvodoma na naše vprašanje odgovoril Boštjan Okorn iz ZPS. “A v praksi se marsikaj zaplete. Uradno je naročnica bralka, v splošnih pogojih pa zagotovo kje piše, da mora s telefonom ravnati skrbno, kar seveda tudi pomeni, da je pazljiva na to, kaj potrjuje.” Okorn sicer predlaga, da se pritožba, poslana Tušmobili, pošlje tudi regulatorju na trgu, to je Akosu. “Če jim zadeva, ki so jo zdaj dobili od upravnega sodišča, kaj pomeni, bi morali razsoditi bralki v prid,” je dodal.
Akos pravi, da je nemočen
Na Akosu se z Okornom niso strinjali. Vztrajajo pri stališču, da so zato, ker gre za problematiko t. i. SMS-klubov, ne pa razmerij med operaterji, nemočni in lahko na zlorabe zgolj opozarjajo ( predvsem s spletnimi objavami kakšnih novoodkritih, drugačnih zlorab). “Agencija ne more posegati v sklenjena razmerja med uporabniki in drugimi podjetji, kar je primer SMS-klubov. V takšnih primerih agencija samo ugotavlja, ali je bila storitev opravljena, kar pomeni, ali je operater vsebino naročniku dostavil in ali ima operater v dokumentaciji, ki predstavlja podlago za sklenjeno naročniško razmerje (cenik, pogodba, splošni pogoji ..), opredeljeno, da njegovi naročniki lahko sklenejo naročniško razmerje s ponudniki zunanjih storitev in da se prejete vsebine (sms, mms, igrice …) ponudnika zunanjih storitev uporabniku zaračunajo,” so pojasnili.
Nemočni tudi inšpektorji
Ostal je le še tržni inšpektorat, ki pa bi najverjetneje le moral ukrepati v primerih, kjer človek nezavedno in kar preko spleta “podpiše pogodbo”. ” V zvezi z včlanjevanjem v različne SMS-klube je tržni inšpektorat prejel in obravnaval že številne primere, vendar se je število prijav na to temo v zadnjih letih zmanjšalo. Domnevamo lahko, da so potrošniki pri naročanju različnih mobilnih vsebin, sodelovanju v različnih nagradnih igrah … na podlagi morebitnih negativnih izkušenj in tudi na podlagi opozarjanja tržnega inšpektorata postali bolj pazljivi,” je sporočila glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlič. Konkretno ukrepati pa tudi inšpektorat ne more. Razlog – ponudniki SMS-storitev so tako kot Dimoco predvsem iz tujine, kamor roka naših inšpektorjev ne seže. ” Tržni inšpektorat glede sumov nepoštenih poslovnih praks s strani tujih družb, ki potekajo na daljavo, sicer obvešča tudi pristojne organe pregona v državah članica Evropske unije (EU), kjer imajo sedež. S sodelovanjem organov med državami članicami upamo, da bomo sporna ravnanja družb na območju EU lahko čim bolj uspešno preprečevali. Podobnih možnosti sodelovanja oziroma obveščanja organov držav izven EU tržni inšpektorat trenutno nima, zato še toliko bolj velja poudariti, da morajo biti potrošniki pozorni, kam vpisujejo svojo telefonsko številko in posledično s kom in kakšno pogodbo na ta način sklepajo.
Pri nas le nepošteno, v tujini kaznivo
Medtem ko v Sloveniji ni institucije, ki bi lahko prekinila več kot očitno zavajanje uporabnikov mobilnih telefonov, v tujini težavo vendarle zmorejo rešiti. Kot pripoveduje Okorn iz ZPS, so se, ko je imel na letnem kongresu mednarodne potrošniške organizacije predavanje o SMS-klubih, čudili, kako preprosto je v Sloveniji včlanjevanje vanje in na kakšne načine ponudniki privabljajo žrtve.
“Da je mogoče stvari s premijskimi storitvami urediti drugače, kaže primer britanskega regulatorja Pay Phone Plus, ki obravnava samo kršitve na tem področju. V začetku maja so, denimo, kaznovali enega od ponudnikov, ki ima domicil na Nizozemskem, s kar 250 tisoč funti in osemletno prepovedjo opravljanja dejavnosti. Pri tem očitno ni bilo pomembno, da ponudnik posluje iz tujine, kar je prvi izgovor za neukrepanje pri naših inšpekcijah,” je ponazoril Okorn.
Mobilno- spletne prevare poznajo tudi pri informacijski pooblaščenki, kjer so potrdili, da so v preteklosti prejeli več prijav na račun Dimoca, vendar niso odkrili kršitve določb zakona o varstvu osebnih podatkov, pač pa “nepošteno poslovno prakso”, in opozarjajo, naj bodo uporabniki previdni.
Tušmobil meni, da ni kriv, Dimoco “mrknil”
Ker svoje uporabnike obveščajo in opozarjajo, naj bodo pri sodelovanjih v SMS-klubih, nagradnih igrah in podobnih ponudbah še posebej pozorni, se zaradi primera bralke pri Tušmobilu ne čutijo prav nič krive, saj da več kot to ne morejo storiti. “Staršem, ki svojim otrokom dovoljujejo uporabo mobilnih telefonov, svetujemo, da tudi sami svoje otroke o varni uporabi telefona in tovrstnih storitev, v kolikor ne izvedejo njihove blokade, še posebej opozorijo,” pravijo. “Skladno s sodobnimi trendi in pestro ponudbo možnosti, ki jih ponuja sodobna mobilna telefonija, ter pričakovanji uporabnikov tudi Tušmobil svojim uporabnikom omogoča, da lahko preko kratkih številk in ključnih besed sodelujejo v nagradnih igrah in kvizih ter se naročajo na novice, zabavne ter druge vsebine in storitve z dodano vrednostjo. Storitve pod lastnimi pogoji in v skladu z lastnimi ceniki zagotavljajo ponudniki tovrstnih storitev in so dostopne vsem Tušmobilovim uporabnikom, razen v primeru, če se odločijo za blokado komercialnih storitev. Na takšne komercialne storitve se mora uporabnik izrecno prijaviti s potrditvenim SMS-sporočilom, v katerem napiše odgovor DA na sporočilo, ki ga je prejel s komercialne številke, s čimer tudi izrecno soglaša s ceno storitve, ki je bila v sporočilu navedena, ter s pogoji ponudbe ponudnika predmetnih storitev,” opisujejo in poudarjajo, da je to storil tudi bralkin sin. Reklamacijo pa so tokrat razložili spet nekoliko drugače – izračunani stroški niso bili zaračunani napačno ali neupravičeno, prišlo je zgolj do napake v razlagi dvojne postavke, so pojasnili.
Odgovora s strani Dimoca nismo prejeli, ker je njihov poštni nabiralnik z nekaj dnevno zamudo “sporočil”, da pošte ne more dostaviti. Ob vnovičnem poizvedovanju so nas prosili za številko naročnika in povsem prezrli vprašanja, vezana na “podpisovanje pogodb” z mladoletniki. Ob ponovitvi vprašanj so znova obmolknili. Že mesec dni se ne odzivajo niti bralki, ki jim je na njihovo zahtevo poslala vse osebne podatke mladoletnega sina.
Rozmari Petek
Testi IQ, izračuni dneva smrti …
Vabilo na brezplačno križarjenje, izračun dobitne kombinacije za loto, zmenkarije, ljubezenski kalkulator, ujemanje parov, izračun dneva smrti, različni kvizi z bogatimi nagradami, inteligenčni testi, zabavne igre … Vse pogosteje gre za prevare, med katerimi je gotovo najbolj razširjena prav spletno testiranje vašega IQ. Obiskali smo spletno stran www.iq-test.si, se namučili z vprašanji, za končni rezultat pa bi morali poslati SMS z določeno vsebino na štirimestno številko. Organizator igre računa na to, da boste želeli izvedeti IQ – glede na to, da ste v test vložili že precej časa. Šele ko bi v okence na spletu vpisali šestmestno kodo, ki bi jo prejeli na mobilnik v (plačljivem) SMS-ju, bi izvedeli, kakšno neumnost ste pravzaprav naredili. Vaš račun za mobilne storitve bi bil vsaj za 2 evra višji. Podoben primer so SMS-zmenki (www.sms-zmenki.com). 29-letna skromna in dobrosrčna Ajda iz Maribora, ki je rada v naravi, nam bo z veseljem poslala svojo fotografijo. Vendar ji moramo kakopak prej sporočiti svojo mobilno številko, na katero prejmemo SMS, katerega cena je 0,99 evra. Ponovno je pred začetkom komunikacije z izbranko treba ključno besedo poslati na štirimestno številko, in že smo člani avanturističnega SMS-kluba, za katerega velja: bolj zgovorni kot ste, bolj globoko boste morali ob koncu meseca seči v denarnico. (gg)
Pozor kot pri bančni kartici
V SMS-klub se nevede včlaniš že, če potrdiš ogled sporočila, ki naj bi ti bilo poslano na mobilni telefon
Vsi, ki jih je ob obisku naključnih spletnih strani premamila na videz nedolžna ponudba izračuna inteligenčnega kvocienta ali nagradna igra za na primer tablični računalnik, so naslednji mesec ob prejemu položnice za mobilno telefonijo svojo radovednost močno obžalovali. Če so hoteli priti do rezultata ali sodelovanja v nagradni igri, so morali namreč v posebno okence vpisati številko svojega mobilnega telefona, nakar so na mobilni telefon prejeli SMS s kodo, s katero naj bi zaključili registracijo ter se pri tem, običajno nevede, včlanili v SMS-klub. Pri tem je sicer potrebno poudariti, da je bilo v bolj ali manj berljivem drobnem tisku opozorjeno, da gre za plačljive vsebine in da potrošniki redkokdaj preverijo vse pogoje, temveč se kar strinjajo, da le igra hitreje steče. Žal pa s tem zadostijo vsem zakonskim pogojem za včlanitev v SMS-klub.
Ne le izračuni inteligenčnih kvocientov in drugi “mamljivi” izračuni, kot denimo morbidna ponudba izračuna datuma smrti, na plačljive esemese (en stane potrošnika 2 do 5 evrov, na mesec pa jih pride veliko), ljudje se nezavedno prijavijo tudi ob številnih drugih priložnostih. Idej za odiranje potrošnika ne zmanjka. “Ko nekdo od potrošnika zahteva telefonsko številko, je to lahko znak, da ne bo ostalo zgolj pri brezplačni storitvi in naj bo potrošnik previden in osredotočen na prebiranje vseh obvestil in pogojev, ki so na takšni spletni strani. Zahteva po vpisu telefonske številke je lahko v tem pogledu zelo podobna zahtevi po vnosu številke bančne oz. kreditne kartice, saj lahko vsaka izmed teh predstavlja plačilno sredstvo,” opozarjajo na tržnem inšpektoratu.
“Včlanitvi se najlažje izognete tako, da pazite, komu posredujete svojo telefonsko številko. Posebno pozornost je treba nameniti nagradnim igram – tako spletnim kot tudi nagradnim igram v revijah, na letakih, v časopisih in drugih publikacijah. Posebej ranljivi so otroci in mladostniki, saj oglaševalci pogosto tržijo vsebine, namenjene mladim – melodije in ozadja za mobilne telefone, igrice, naročanje na zabavne novice,” so poudarili v Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve.
Pred dnevi je agencija razkrila nov način pritlehnega včlanjevanja v plačljive SMS-klube. Prijava se izvrši tako, da ponudnik na vašo telefonsko številko pošlje SMS-sporočilo, da imate eno neprebrano sporočilo, in vas pozove, da nanj odgovorite z da, če si ga želite ogledati. Ko odgovorite pritrdilno, se nevede včlanite v SMS-klub oziroma naročite plačljive vsebine. V Agenciji opozarjajo, da se včlanitvi najlažje izognete tako, da ne odgovarjate na sporočila, prejeta z neznanih številk. Prav tako ne odgovarjajte na sporočila, katerih vsebina vam ni jasna. Neželenim vsebinam se lahko izognete tudi tako, da pri svojem ponudniku telefonskih storitev podate vlogo za zaporo klicev na številke, namenjene komercialni rabi.
Rozmari Petek
Od 13. junija strožja direktiva
Tudi Slovenija mora s 13. junijem letos začeti uporabljati novo evropsko direktivo o varstvu potrošnikov ob nakupu blaga in storitev po spletu
Slovenska država bi morala poskrbeti, da naša bralka ne bi več prejemala plačljivih kratkih SMS-sporočil, ki jih ne želi prejemati. V skladu z evropsko zakonodajo so pristojni organi dolžni zahtevati od ponudnikov telekomunikacijskih storitev, da na zahtevo naročnikov selektivno blokirajo oziroma onemogočijo prejemanje nezaželenih plačljivih kratkih SMS- ali MMS-sporočil, so nam pojasnili na evropski komisiji.
Poleg tega je primer naše bralke, ki proti svoji volji prejema takšna sporočila in jih operater ne blokira, tudi v nasprotju z veljavno evropsko zakonodajo o varstvu potrošnikov oziroma direktivo o nepoštenih poslovnih praksah, ki so jo države članice morale prenesti v svoj pravni red do 13. decembra lani. Podjetje, ki to direktivo krši, je treba prijaviti organu, pristojnemu za njeno izvajanje, svetujejo v Bruslju. Če je vpleteno podjetje, ki je registrirano v drugi državi članici, je ta organ dolžan ukrepati v okviru evropske mreže za sodelovanje pri zagotavljanju varstva potrošnikov. Na evropski komisiji še razlagajo, da morajo države članice s 13. junijem letos začeti uporabljati novo evropsko direktivo o varstvu potrošnikov, ki predpisuje zaščito za potrošnike, ki sklepajo pogodbe o nakupu blaga in storitev prek spleta. Med drugim določa, da morajo ponudniki v ponudbi izrecno navesti, da je za storitev ali blago treba plačati. Nova direktiva pokriva širok spekter nepoštenih poslovnih praks, kot so posredovanje lažnih informacij in uporaba agresivnih metod trženja, da bi z njimi vplivali na odločanje potrošnikov. Na podlagi teh določb bo tako mogoče učinkoviteje ukrepati proti tistim podjetjem, ki zlorabljajo SMS-sporočila za svoj zaslužek. Med agresivne metode trženja namreč sodijo tudi lažne brezplačne ponudbe, ponudbe za izdelke, ki jih ni mogoče dobaviti, zlorabe otrok za prodajo.
“Lupijo” tudi neopazno
Tako imenovane premium SMS-storitve so najpogostejše spletne prevare, ki ogrožajo uporabnike pametnih telefonov. Mobilna platforma Android, kije na trgu od leta 2008, je hkrati tudi zelo ranljiva in zanimiva za spletne kriminalce. Če menite, da bolj ko postajajo pametni telefoni napredni, bolj so tudi varni, to drži le delno: strokovnjaki za spletno varnost opozarjajo, da je zmeraj uporabnik tisti, ki mora poskrbeti za varnost. Večja težava pa nastane, ko zlonamerna ali škodljiva programska oprema najde pot v običajno kot trdnjava zaščitene spletne trgovine, kakršni sta Google Play in iTunes store.
V letu 2011 so bile premium SMS-prevare najpogostejša oblika škodljive programske opreme na svetu, pravi ustanovitelj Lookout Mobile Security Kevin Mahaffey, Tom Parsons, direktor razvoja v družbi Symantec, pa je za spletni portal TheNextWeb nedavno povedal, da je bilo leta 2013 kar okrog 40 odstotkov vseh zlonamernih aplikacij za android okuženih z zlonamerno premium SMS-kodo. S škodljivo programsko opremo (malware) je treba najti le naiven trg, vse drugo je, kot da bi pobiral zrelo sadje, zaslužek za spletne kriminalce pa je hiter in izdaten.
Zaradi precej zaostrenih pravil v Evropski uniji so se spletni kriminalci začeli odmikati od tradicionalnih premium SMS-goljufij, toda samo v korist novejših slabosti, kot je tako imenovani chargeware, zlonamerna programska oprema znotraj naloženih aplikacij na mobilnih napravah, ki uporabnike lupi skoraj neopazno. (al)
Darja Kocbek
ZPS: Prakso najbolj omejil Simobil
Zveza potrošnikov Slovenije, ki že dolgo spremlja prakso SMS-klubov, je pred dvema mesecema mobilne operaterje pozvala, naj pomagajo zajeziti nevedno vključevanje v SMS-klube (želela je doseči, da bo ob včlanitvi vsak posameznik brez sence dvoma vedel, v kaj se spušča), vendar sta se na pobudo odzvala le Telekom Slovenije in Simobil. “Pri Telekomu so zapisali, da trenuten sistem potrjevanja včlanitve v SMS-klub po njihovem mnenju zagotavlja dovoljšnjo zaščito potrošnikov in ga ne bodo spreminjali. Pri Simobilu pa so ravno v teh tednih dokončno vzpostavili vzporedni sistem, ki zahtevo po včlanitvi preverja tudi preko Simobilovega strežnika z jasno definiranim vprašanjem in šele nato dovoli včlanitev oziroma potrjevanje na strani ponudnikovega strežnika. Ta rešitev je s stališča Zveze potrošnikov dovolj zadovoljiva in bolj ustrezno rešuje težavo neželene včlanitve,” je pojasnil Boštjan Okorn iz ZPS. Simobilov sistem po novem deluje tako, da mora uporabnik, ki bi si želel plačljive storitve, soglasje poslati Simobilu. “To dejansko pomeni, da plačljiva SMS-sporočila prejmejo izključno tisti, ki jih zelo premišljeno naročijo in vnaprej točno vedo, koliko jih bodo prejeli ter koliko jih bodo stali;’ so obrazložili v Simobilu. V Telekomu Slovenije dodajajo, da imajo njihovi naročniki možnost že ob sklenitvi naročniškega razmerja zahtevati blokado vseh plačljivih vsebin, kar je v Tušmobilu možno le preko klicnega centra. Slednji so mnenja, da več kot to, da uporabnike na spletni strani seznanjajo z opozorili Agencije za komunikacijska omrežja in storitve in jim kadarkoli omogočajo blokado storitev, ne morejo storiti.
Rozmari Petek
Briga jih le naša neumnost
Bog vedi, koliko različnih vlog odigra človek sleherni dan od jutranje zabuhle sitnobe pred ogledalom do togotnega homo politikusa ob večernih televizijskih poročilih. Še neprimerno večja skrivnost je, v kakšnih vlogah nas vidijo drugi v trenutku, ko prestopiš prag: sosed, občan, pešec, morda znanec, vse mogoče pač. Vendar si v slehernem trenutku življenja tudi – potrošnik. In prav v tej vlogi si najbolj občutljiv, v tej vlogi te vidi vse več ljudi, specialistov za vse mogoče in nemogoče, nevidno te spremljajo cele armade tržnikov, ki hočejo iz tebe izvleči kar največ, ne le zadnji evro, ne, še več, saj gre tudi na kredit. Če kdo nenehno bdi nad tabo, so oni. In če komu uspe priti skozi najožjo poro tvojega življenja, uspe njim.
Tako denimo v svojem intimnem kotičku brskam po računalniku in naletim na inteligenčni test. Ta čudna naprava, s katero imava hudo ambivalentne odnose, take in podobne preizkuse velikokrat ponuja. No, pa poskusimo. Ne traja dolgo, da pridem do rezultata: vsi moji odgovori so pravilni in računalnik mi prizna, da sem nadvse inteligenten, morda celo genij. Čeprav se imam kot najbrž slehernik za pametnega, mi to sporočilo laska, in ko me računalnik vpraša po številki mojega mobilnega telefona, mu ga rade volje zaupam. Kaj pa vem, zakaj ga hoče; nemara bo rabil od mene, dokazano inteligentnega, kdaj kakšen nasvet ali kaj takega. In – nič.
Čez kratek čas dobim na mobilni telefon neko SMS-sporočilo, nekaj brezveznega pač, kar ne morem razumeti, in ga zbrišem. Prileti od nekod z neba kot kakšna smet, ki jo nosi veter. Ta sporočila se ponavljajo in vztrajno, že z malce jeze, jih brišem, češ ne morete vi meni poslati toliko neumnosti, kot jih jaz lahko odstranim. A hkrati opazim, da imam vedno večji račun pri Mobiltelu. Slab porabnik mobilnega telefona sem, zato naposled odkljusam k operaterju preverit račun. Tam se izkaže, da ima sleherno tisto čudno sporočilo svojo ceno in da … “Najbrž ste na spletu neprevidno nekomu zaupali svojo številko,” pravijo. Aha. In mi mobilnik blokirajo za takšna sporočila. Ne prejemam jih več.
Saj me tista finta ni kaj dosti stala, dobrih deset evrov morda, pa še to na obroke. Ampak človeka prime sveta jeza, da ti po tako sijajno izpolnjenem inteligenčnem testu dokažejo, kakšen butelj si v resnici. “Kupil si si pamet,” bi se reklo. že res, a stvar je še hujša: “Kupil sem si nečimrnost!” Kajti koga pa briga moja pamet? Briga jih le moja neumnost!
Srečko Niedorfer
Objavljeno v Večeru, v ponedeljek, 12.5.2014
Vir: http://nov.vecer.com
Oglaševanje na tehtnici 