Komu koristi cenovna vojna

Potrošniki zaradi gospodarske krize kupujemo bolj premišljeno: več blaga trgovskih blagovnih znamk v akcijah, s popusti. Vendar ne šteje le cena, ampak tudi kakovost in poreklo blaga

Kdor na poštnem nabiralniku nima nalepke s prečrtanim reklamnim gradivom, dobiva vanj vsako jutro zajeten sveženj prospektov, ki priporočajo nakup blaga v akcijah, s popusti in po ugodnih cenah, če zbiramo pike, zvezdice ali nalepke z drugačnimi simboli. Kartice zvestobe posamezne trgovine so večinoma predpogoj za uveljavljanje ugodnosti ali pa veljajo popusti ob določenih dneh samo za upokojence. Cenovna vojna med trgovci, vsaj med glavnimi igralci na trgu, za potrošnika je ostra. Ali so te ponudbe tudi res ugodne, če se za nakup nekaj centov cenejšega izdelka z avtomobilom peljemo tri ali štiri kilometre?

Lovilci posebnih priložnosti

Dr. Miro Kline s Katedre za tržno komuniciranje in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani o teh ugodnostih pravi: “Na srečo se le manj kot polovica odziva na različne oblike akcij pospeševanja prodaje, ki jih omenjate. Številni potrošniki so se že navadili na tovrstne nagrade, ki (pre) pogosto to niso. So namreč kazen za naivne potrošnike.”

Pa smo kljub temu začeli kupovati “z nogami”, premišljeno in upoštevajoč ceno? “Del potrošnikov, morda kakšna petina, kupuje blago dnevne rabe tako, da načrtovano izrablja posebno ugodno ponudbo trgovcev. Večji delež teh je v takšno vedenje prisiljen zaradi finančnega položaja, drugi del predstavlja skupina kupcev, ki jih poimenujemo ‘lovilci posebnih priložnosti’. To je miselna bližnjica, ki se kaže kot miselni vzorec in prepričanje, da s takšnim vedenjem veliko prihraniš. A to se hitro izkaže za račun brez krčmarja. Dejansko ne prinese želenega prihranka, saj se le spremeni struktura stroškov,” pravi Miro Kline.

Tudi zavajanje?

S kakšnimi strategijami nas lovijo trgovci, ki se tudi zavedajo vse večje ozaveščenosti potrošnikov? “Glede na zaostrene gospodarske razmere, tradicionalno močno konkurenco v trgovinski panogi in spremenjene nakupovalne navade kupcev so trgovci v Sloveniji kot tudi drugod po svetu svoje poslovne strategije primorani nenehno prilagajati spreminjajočim se razmeram na trgu, predvsem pa potrebam in zahtevam potrošnikov. Gre za sestavni del poslovnega načrta vsakega trgovca, res pa je, da v času zaostrenih gospodarskih razmer omenjeno prilagajanje igra še pomembnejšo vlogo,” je povedala Mija Lapornik, izvršna direktorica Trgovinske zbornice Slovenije.

“Konkurenčni boj med trgovci je dosegel vrhunec, ker je očitno, da je ponudba prevelika. Trgovcev in njihovih trgovin je preprosto preveč. V iskanju izhoda se nekateri izmed njih zatečejo tudi v zavajanje, ki je lahko načrtno ali zgolj posledica slabega načrtovanja. Posredi je mimikrija trgovcev, ki jo družba sicer obsoja, a je za zdaj ne kaznuje. Trenutno je najbolj popularno zagotavljanje slovenskega porekla, ki to dejansko ni, čeprav ima morda vse zunanje znake, da je. Ali ekološka pridelava in podobno. Torej nečesa, česar kupci ne morejo preveriti, zato se zanašajo na trditve ponudnikov. Ljudje njihova sporočila prehitro preberejo, reagirajo nanje bolj čustveno kot miselno in posledice so v obliki napačnih nakupnih odločitev,” opozarja dr. Miro Kline.

Vendar bo potrošnik sam zelo težko ugotovil, da je posredi zavajanje. “Praviloma se ga bo ovedel šele po tem, ko ga bo izkusil na lastni koži. Zato se ni dobro navdušiti nad vsako ponudbo kot edinstveno priložnostjo, ampak temeljito zamisliti, ali je zares bilo vredno truda, in si takšno oceno zapomniti. Še bolje je povedati prijateljem in znancem s podobnimi izkušnjami. V primeru ponavljajočega se vzorca lahko druge spodbudimo k bojkotu takšnega trgovca, njegove znamke ali določene akcije. To pomeni biti aktiven kupec, potrošnik,” svetuje Kline.

Spremenjene nakupovalne navade

V Društvu za marketing Slovenije so letošnjo pomlad že peto leto raziskovali nakupovalne navade državljanov. Dr. Maja Makovec Brenčič z Ekonomske fakultete v Ljubljani je povedala: ” Spomladanski trženjski monitor je prvič kazalnike zaznav gospodarske krize rahlo obrnil v pozitivno smer. Sicer je 56 odstotkov anketiranih navedlo, da še vedno trošijo manj, vendar je bilo takšnih v letu poprej 61 odstotkov. Prav tako anketirani ne pričakujejo več tolikšnega znižanja plač, delovna mesta se jim zdijo nekoliko bolj varna kot pred letom dni, ko je bilo tistih, ki so se bali izgube delovnega mesta, 26 odstotkov, v aprilu 2014 pa 20 odstotkov.”

“Slovenski potrošnik se je krizi prilagodil tako, da je spremenil svoje nakupovalne navade. Njegovi nakupi so bolj preudarni, kupuje manj in pogosteje, išče najboljše razmerje med kakovostjo in ceno, tudi med eko izdelki,” je dodala Mija Lapornik. Po podatkih iz Trženjskega monitorja posega po izdelkih slovenskega porekla okrog 30 odstotkov anketiranih potrošnikov. “Ljudje so bolj pozorni in odzivni na cenovno ugodne ponudbe ter akcije, čedalje večji pomen dajejo trgovskim blagovnim znamkam, karticam ugodnosti. Spremembe nakupovalnih navad je zaznati tudi pri lojalnosti, saj vsaj pri nakupu živil povprečen slovenski potrošnik v enem mesecu obišče od štiri do pet trgovcev,” je povedala Mija Lapornik. Pri Trgovinski zbornici Slovenije pričakujejo, da bo tako ostalo še vsaj nekaj časa, niso pa presenečeni, ker je delež diskontnih prodajaln v porastu in je znašal leta 2012 skoraj 20 odstotkov, leta 2007 pa le tri.

Načrtovano in premišljeno

Aprilski Trženjski monitor je pokazal, da 75 odstotkov anketiranih nakupuje vse bolj načrtovano in premišljeno. Prav tako je več razporejanja nakupov med različne trgovce (54 odstotkov vprašanih), več je poseganja po akcijah in promocijah (58 odstotkov vprašanih). Znova se je povečal delež tistih, ki v večji meri posegajo po trgovinskih znamkah (35 odstotkov). Pogosteje tudi obiskujemo diskontne trgovine: letos 44 odstotkov, pred tremi leti 32 odstotkov. Vse več potrošnikov (77 odstotkov) se pri nakupih pretežno drži svojega nakupovalnega seznama, enak delež jih tudi preverja informacije o cenah izdelkov in akcijah v letakih, ki jih dobijo v nabiralnik. Porabniki tudi pogosto preverjajo cene na spletnih straneh trgovcev (48 odstotkov).

Dr. Maja Makovec Brenčič: “A vendar – ne šteje le cena, štejeta tudi kakovost in poreklo. 31 odstotkov vprašanih je pripravljenih poseči po slovenskih znamkah, tudi če je cena nekoliko višja, predvsem zaradi zaupanja vanje, kakovosti, podpore slovenskemu gospodarstvu in slovenskim proizvajalcem. Vse več ljudi ceni eko in druge oznake kakovosti, kar kaže na zavest in zanimanje kupcev za kakovost in izvor blaga.

Račun plača potrošnik

“Trgovci, ki agresivno oglašujejo zgolj cene, bodo prej ali slej skušali račun izstaviti potrošnikom. Torej cenovna vojna z intenzivnim oglaševanjem potrošnikom zagotovo ne koristi,” pravi Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS).

Pri ZPS potrošnikom svetujejo, naj jih ne zavedejo kreativni trženjski prijemi, ki izpostavijo le točno določeno lastnost izdelka. Tako nam na primer označba bio ali eko pove, da je bil izdelek pridelan oziroma predelan v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil, a nas v primeru, ko kupujemo predpakirano procesirano živilo, ta oznaka lahko zavede, saj lahko nismo več pozorni na vsebnost, na primer na soli, maščobe in sladkor.

“Potrošniki naj predvsem kupujejo izdelke, ki jih potrebujejo, in toliko, kot jih potrebujejo. Naj jih ne zavedejo akcije ‘kupi 2, dobiš 3’, saj je to način, da trgovci prodajo več, kot bi sicer, za potrošnika pa je na videz cenejši nakup lahko celo dražji, če bo kupil količino, ki je v razumnem roku ne bo porabil,” opozarja Breda Kutin. “Denarnici prijazno je spremljati cene in ponudnika zamenjati, če se izkaže, da drugje za svoj denar dobimo več.”

Objavljeno v Večeru, v torek, 17.6.2014

Irena Ferluga

Vir: http://nov.vecer.com/clanek.aspx?id=201406176037205

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s