Ceniti ali oceniti

Iz Večerove kolumne

Nekaj perverznega in hudo izkrivljenega je na svetu, kjer polovica ljudi živi v pomanjkanju, druga polovica pa meče stran hrano in “hudo zastarele” mobilnike, ki so na trgu kako leto, pakira v ovoje sadje in ga pošilja tisoče kilometrov stran. In producira množico zaskrbljenih ljubiteljskih okoljevarstvenikov, ki pridigajo pravi odnos do okolja s trkanjem na vest ljudem, ki so si vse to razkošje prislužili s poštenim delom. Še več, material za vse to razkošje v veliki večini dobimo iz krajev, kjer živijo tisti iz prve polovice, ki nimajo niti dostojne pitne vode (kaj šele neoporečne) niti hrane. Medtem pa neoliberalistični sistem lepo melje dalje, še tistih nekaj političnih iniciativ, ki vzniknejo od časa do časa, pobijejo močnejši.

Tako je ameriški kongres brutalno zatrl poskuse naprednih okoljskih politik, svet evropskih ministrov ambicioznejše podnebne cilje, avstralski premier je skoraj lastnoročno uničil koralne grebene, Rusi pa okoljevarstvenike tako ali tako zapirajo … Kaj se bo zgodilo z velikim programom (zdaj še) evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika o krožnem gospodarstvu, ki naj bi Evropo popeljal na pot do končnega cilja, družbe z nič odpadki, je težko reči. Zagotovo ima Potočnik dovolj političnega kapitala, da postane pobuda resna okoljska smernica, ampak bo tudi gospodarska? Predlogi morajo seveda še skozi silne procedure v parlamentu in predvsem v svetu Evrope, kjer jih navadno zmeljejo interesi članic, predvsem pa je vprašljivo, ali gospodarstvo že čuti, da nažira samo sebe. Evropa namreč uvozi polovico vseh surovin, te pa postajajo vse dražje. Nekatere rude so se samo v zadnjih nekaj letih podražile za več kot dvakrat. In kaj storimo z njimi, ko odslužijo svoje? Odložimo jih na smetišče. Seveda je to popolnoma neracionalno, a dokler bo ta enosmerna ulica producirala večje dobičke kot pridobivanje materialov z ločevanjem in ponovno uporabo, bo pač tako. Vrednosti narave kapitalizem zelo verjetno ne bo prepoznal. Pa četudi se teoretični ekonomisti ukvarjajo z razvojem novih ekonomskih sistemov, v katerih naj bi firmam zaračunavali tudi okoljske stroške njihove dejavnosti. A podobno je osnovan sistem trgovanja z emisijami, ki kljub najboljšim namenom ni nikoli prav zaživel in zdaj doživlja poskuse reanimacije, ker se mu je uprl kapital, seveda po političnih vzvodih.

Poleg tega imajo cenitve narave še eno veliko pomanjkljivost. Ne pomenijo namreč nujno, da naravo s tem tudi cenimo. Še več, lahko pomenijo celo trgovanje z naravo. Lep primer je pitna voda, naravni vir, o katerem prav vse raziskave pravijo, da postaja velik globalni problem. Pa smo ji nalepili etiketo s ceno in jo začeli prodajati kar na izviru. Najprej so to storili v ZDA, nato pa poskusili še v Evropi (kako tipično). K sreči je “privatizacija” vode tako zelo razburila Evropejce, da so se ji množično uprli. Je pa lep primer, kako naravni vir, ko dobi etiketo s ceno, hitro postane predmet trgovanja. Tako kot so postali plin, nafta, premog, fosfor redki elementi ali redke zemlje (lantan, tritij in drugi, ki so nepogrešljiv del novih tehnologij). A v ponedeljek so pobudniki zapisovanja pravice do pitne vode v slovensko ustavo svoje argumente predstavljali v prazni dvorani državnega zbora. Če bi bilo obratno, torej če bi se odločalo o ceni vode in komu jo prodati, bi najverjetneje prisluhnilo več poslancev.

Krožno gospodarstvo je seveda edina možna smer, sicer bomo leta 2050 za preživetje potrebovali dve Zemlji. Ampak kdaj bo gospodarstvo spremenilo smer, ki jo je ubralo z industrializacijo, in ne bo samo ocenjevalo narave, ampak jo tudi cenilo? Verjetno samo s prepovedmi ne bo šlo.

Objavljeno v Večeru, v četrtek, 3.7.2014

Andreja Kutin

Vir: http://nov.vecer.com/clanek.aspx?id=201407036041036

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s