Goljufije s hrano

Vse za večji dobiček. Pa četudi v jagnječjem kebabu ni niti vlakna jagnjetine

Odmevna afera s konjskim mesom je javnost razburkala februarja lani, bolj “sveža” je iz prejšnjega meseca iz Birminghama in Londona. Britanska potrošniška organizacija Which? je kupila šestdeset vzorcev jagnjetine, ki jo prodajajo v obliki kebaba iz mletega ovčjega mesa in ovčjega karija v uličnih restavracijah (take away), in preverila, ali gre res za jagnjetino. Analiza DNK je pri 24 vzorcih mesa pokazala, da je poleg jagnjetine tudi piščančje in goveje meso. V sedmih vzorcih jagnjetine sploh niso našli, saj je bila nadomeščena s piščančjim in govejim mesom.

“Ni nemogoče, da se ne bi podobne prevare dogajale tudi drugje, morda celo pri nas,” meni Tanja Pajk Žontar iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS). Danes na evropski ravni še nimamo uradne definicije za pojem “goljufija s hrano”. “Kar nas nekoliko preseneča, saj se je to dogajalo že pred našim štetjem,” pravi Pajk Žontarjeva. ” Na splošno velja, da so goljufije s hrano izvedene premišljeno in namerno, pri čemer je glavni motiv pridobitništvo. O tem, kdo je pri tem oškodovan, ni dvoma.”

Goljufije s hrano so lahko izpeljane na različne načine, na primer z redčenjem živila, z zamenjavo ali delno zamenjavo kakovostnejše, dražje surovine s slabšo in cenejšo, s prikrivanjem slabe kakovosti surovin oziroma izdelka z dodajanjem arom in barv, z dodajanjem snovi, ki vežejo vodo in tako povečajo težo živila. Domislic ne zmanjka.

Kot navaja poročilo evropskega parlamenta, je glavni razlog za goljufanje s hrano strmenje k večjemu dobičku, k čemur pripomore več dejavnikov. Med njimi so predvsem trenutna finančna kriza, zahteve po vse nižjih cenah živil in tudi majhna možnost, da bodo goljufije s hrano odkrite, saj usmerjenega iskanja goljufij ni, kazni za kršitelje pa so majhne. “Oškodovani so potrošniki, tako finančno, saj plačajo več za izdelek slabše kakovosti od pričakovane, kot z vidika kakovosti izdelka”, pojasnjuje Pajk Žontarjeva. Ne nazadnje imajo lahko tovrstne ekonomske prevare tudi zdravstvene učinke. “Gre za resen in globalen problem, kar razkrivajo tudi rezultati mednarodne akcije Interpola, izvedene konec lanskega in na začetku tega leta v državah Amerike, Azije in Evrope,” problematiko resno spremljajo v ZPS. Razkrite goljufije s hrano so izjemno inovativne, od ponovnega tiskanja roka uporabnosti na etiketah pijač in živil, pri katerih je sicer rok že potekel, do napačne navedbe vrste rib, nesledljivosti njihovega porekla, ponarejenja penine oziroma šampanjcev, viskijev ter vrste drugih.

Pred zlorabami niso varna nobena živila, niti tista ne, ki so na našem jedilniku vsak dan: riž, olivno olje, pomarančni in jabolčni sok, med, sir, vino, začimbe, ribe. V ZPS poudarjajo, da bi lahko poostreni nadzor nad goljufijami s hrano ter znatno višje kazni za najhujše kršitelje pripomogli k temu, da bi bile goljufije s hrano, če jih že ni mogoče povsem iztrebiti, vsaj bolj tvegane za tiste, ki se jih lotijo. In če že, da bi prizadele “zgolj” denarnice potrošnikov, ne pa tudi zdravja.

Mateja Grošelj

Objavljeno v Večeru, v torek, 22.7.2014

Vir: http://nov.vecer.com/clanek.aspx?id=201407226045781

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s