Naj jem meso?

Velika zdravstvena dilema in kako nahraniti planet

Priznani BBCjev novinar in znanstvenik dr. Michael Mosley, je v posebni dvodelni oddaji v sklopu legendarne znanstvene serije »Horizon« iskal resnico o mesu. V prvem delu se tako sprašuje ali je meso na žaru, kot so recimo hamburgerji in klobase, res lahko škodljivo za naše zdravje? Bi morali morda vsi postati vegetarijanci? Razkriva najnovejše znanstvene izsledke o teh dilemah in jih testira kar na sebi v enomesečni izključno mesni dieti. Rezultati so pokazali, da je imel že po enem mesecu prehranjevanja z mesom povišan krvni tlak, zvišan holesterol in zaskrbljujoče 3kg dodatne trebušne maščobe. Katero meso bi torej moral kupovati zdravi mesojedec? Njegov zaključek je predvidljiv. Če pojeste veliko rdečega, še posebej predelanega mesa (kot je recimo slanina), je to lahko za vas precej nezdravo.

Vsako leto vzgojimo in pojemo 65 milijard različnih živali, kar pomeni devet živali na vsakega prebivalca planeta. V drugem delu oddaje o problematiki prehranjevanja z mesom, dr. Michael Mosley raziskuje kakšna je cena tovrstnega prehranjevanja z mesom za planet na katerem živimo. Je za planet in okolje bolje kupovati organsko (prosta reja) ali tovarniško (farme) gojeno meso? Odgovor na to vprašanje ni povsem samoumeven.

Lahko jemo meso in smo hkrati ekološko ozaveščeni? Odvisno od tega kaj jedo živali. Če ste mesojedi, potem se morate skupaj z milijoni so-jedcev zavedati, da ta izbira prehrane prihaja z zelo visoko ceno. Skoraj tretjina zemeljske površine, ki je ne pokriva led, je namenjena vzreji živali. Približno 30% vseh pridelkov je namenjeno krmljenju živali. Najnovejša poročila ZN za prehrano in kmetijstvo kažejo, da je živina odgovorna za več kot 14% emisij vseh toplogrednih plinov – to je enaka količina plinov, kot jih skupaj proizvedejo vsi avtomobili, letala, ladje in vlaki na svetu. Če to ni še dovolj strašljivo, se bo predvidoma poraba mesa v naslednjih 40 letih podvojila, saj ljudje gmotno postajajo premožnejši, s tem pa se spreminjajo tudi njihove prehranske navade. Torej, kako se bomo spopadli s tem problemom?

V iskanju odgovorov se je dr. Michael Mosley odpravil v ZDA, v eno od največjih svetovnih potrošnic mesa in na široko odprte prerije Flint Hillsa v Kansasu. Tukaj še vedno pasejo govedo kavboji in kavbojke, kot so to počeli zadnjih 150 let. Krave preživljajo svoje življenje na paši, jedo travo, dokler ni čas, da jih pospremijo v zakol. To se zdi precej idilična podoba kmetovanja. Kljub temu pa vsebuje velik problem. Oborožen z detektorjem metana, ki se običajno uporablja za ugotavljanje nevarnega puščanje plinov, se dr. Mosley poda med čredo krav in kmalu zazna alarmantno visoke koncentracije plina. Te krave proizvajajo ogromne količine metana. Razlog je v tem, da živina, ki se prehranjuje s travo, proizvaja metan, ki je škodljiv za okolje. Ena krava lahko proizvede do 500 litrov metana na dan. Če to pomnožimo z 1,5 milijarde govedi, kolikor jih imamo trenutno na našem planetu, dobimo zelo veliko plina. To ima velik vpliv na okolje, ker metan je kar 25-krat močnejši toplogredni plin kot ogljikov dioksid. Za razliko od večine sesalcev, lahko govedo, zahvaljujoč bilijonom mikrobov, ki živijo v njihovih želodcih, živi samo od trave. Ti mikrobi razgradijo celulozo v travi v manjše, hranljive molekule, ki jih krave prebavljajo, vendar pa pri tem mikrobi proizvajajo tudi ogromne količine eksplozivnega metana, ki ga krave tako ali drugače spuščajo v okolje. Ker je pri govedu trava vir metana, je eden od načinov za zmanjšanje nezaželenega plina, sprememba njihove prehrane.

V Teksasu je mogoče videti zelo drugačen način kmetovanja. Na tisoče goved je zaprtih na blatnih površinah brez trave, obdanimi z ogradami in hranjene s hrano, ki temelji na skrbno oblikovani mešanici koruze, maščob, rastnih hormonov in antibiotikov. To se zdi nasprotno od tega, kar bi naj veljalo za okolju prijazno kmetovanje, vendar eden od lastnikov farme, Mike Engler trdi, da je ta način kmetovanja »bolj zelen« kot reja krav na pašnikih – saj njihova večja učinkovitost vodi k manjšemu vplivu na okolje. Znanstveno sestavljena prehrana pomeni, da krave hitreje pridobijo na teži in proizvedejo veliko manj metana kot govedo, ki je rejeno na tradicionalen način. Študije so pokazale, da goveje meso, proizvedeno na ta način, proizvede do 40% manj metana kot tisto, ki ga krmijo s travo. To je sicer oblika kmetovanja, ki še ni povsem razširjena, vendar če za merilo vzamemo emisije in ekonomičnost, je tovrstna intenzivna reja, ki temelji na koruzi, okolju bolj prijazna. Vendar pogled na tako rejene krave ne mine brez skrbi za njihovo počutje in humanost tovrstnega početja.

Kaj še lahko naredimo, da bi zmanjšali vpliv mesa na okolje? Katero meso je okolju najbolj prijazno? Skozi tehniko, ki so jo znanstveniki poimenovali »analiza življenjskega cikla« lahko dobimo podatke o okoljskem vplivu različnih vrst mesa. Najslabše se, kot že rečeno, odrežejo živali, ki se prehranjujejo s travo, kot so krave in ovce. Prašiči in piščanci, ki jedo bolj mešano prehrano, se že odrežejo bolje. Okolju najbolj prijazne pa so školjke, ki za rejo potrebujejo relativno malo energije.

Druga strategija je, da najdemo kak drugi alternativni vir živalskih beljakovin. Žuželke, na farmah gojene ribe in celo v laboratoriju gojeno umetno meso so možna zamenjava zanje, vendar ima vsak od teh tudi svoje pomanjkljivosti. Žuželke so večini na zahodu odvratne, gojenje rib ima druge okoljske težave in laboratorijsko gojeno meso je še vedno predrago za množično proizvodnjo. Vendar obstajajo tudi druge možnosti. Presenetljivo je, da so najbolj okolju prijazen vir beljakovin školjke. Njihov ogljični odtis je kar 20-krat manjši kot pri piščancih, in petdeset krat manjši kot pri govedu. Če pa res želite biti okolju prijazni mesojedec, je priporočljivo, da ga zaužijete čim manj, po možnosti manj kot 100 gramov mesa na dan. To pa je približno polovica tega, kar pojemo trenutno.

Za številne okoljevarstvenike in zagovornike pravic živali je ogljični odtis precej pomanjkljivo merilo za iskanje najbolj ekološke vrste mesa. Iz ekološke perspektive nam sicer morda lahko pomaga najti najbolj energetsko učinkovit in ekonomičen način proizvodnje mesa, vendar to še vedno ni najboljši način uporabe naših pridelovalnih površin in virov. V marsikaterem pogledu bi to od nas zahtevalo vračanje k bolj tradicionalnim oblikam kmetovanja, zmanjševanje odpadnih količin hrane in predvsem veliko manjšo porabo mesa.

Povzeto po: http://www.bbc.com/news/science-environment-28858289 in http://www.telegraph.co.uk/culture/tvandradio/tv-and-radio-reviews/11042113/Horizon-Should-I-Eat-Meat-BBC-Two-review-a-meaty-dilemma.html

 

Should I Eat Meat? – The Big Health Dilemma

 

 

Should I Eat Meat? – How to Feed the Planet

 

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s