Za zasloni

Hiper-komercializacija Hollywooda

Hollywoodski filmi vse pogosteje postajajo zgolj sredstva prikritih tržnih in oglaševalskih motivov studiev in njihovih lastnikov. Dokumentarni filmski esej »Behind the Screens – Hollywood Goes Hypercommercial« (2000) (Za zasloni – Hiper-komercializacija Hollywooda), na katerem temelji ta zapis, raziskuje ta vse bolj samoumeven trend v smeri »hiper-komercializacije« filmov skozi prakse, kot so »umeščanje izdelkov«, »vezani posli«, »trženje« in »navzkrižna promocija«. Izpostavlja številne konkretne filmske primere, ki jih argumentirano podpre skozi pogovor s priznanimi strokovnjaki s številnih medijskih področij, kot so Jeremy Pikser, za Oskarja nominirani scenarist za film »Bulworth« (1998), Mark Crispin Miller, profesor komunikacij na Univerzi v New Yorku, Susan Douglas, profesorica komunikacij na Univerzi v Michiganu, profesor Robert W. McChesney iz Univerze v Illinoisu in profesorica Janet Wasko iz Univerze v Oregonu. »Za zasloni« tako predstavlja dostopen in zlahka dojemljiv argument o hiper-komercializaciji Hollywooda.

Zdi se, da Hollywood hitro postaja samo še en oglaševalski medij več. Oglaševanje je oblika propagande in propaganda nenehno ponavlja isto sporočilo. Ko si ogledamo, kako so danes narejeni filmi, se zdi, kot bi se sprehajal med policami supermarketa, tako tesno so povezani s prodajo izdelkov.

Ko oglaševanje in trženje tvorita osrednjo logiko nekega obdobja, to vpliva na vse, vključno s filmi.

V zgodovini ni bilo trenutka, ko Hollywood ne bi bil povezan s trgovino. Od trenutka, ko je Thomas Edison izumil tehnologijo, so bili filmi vedno zasnovani kot dobičkonosen posel; torej ne bi smeli poveličevati kakšne zlate dobe filma, v kateri je šlo za neomadeževano umetnost. Ne glede na to, pa je v zadnjih tridesetih letih prišlo do institucionalnega premika, ki je filmsko industrijo povezal v veliko širšo industrijo trženja, oglaševanja in prodaje izdelkov. Ta premik lahko imenujemo »hiper-komercializacija«.

Celoten postopek prodaje, promoviranja in komercializacije je prežel vsako nanosekundo, vsako poro naše kulture. Oglaševalci iščejo kotičke, ki še niso popolnoma zasičeni s sporočili drugih ljudi, in filmi so odlična izbira za to. Zgodovina takšnih umestitev izdelkov je že kar dolga. Na primer v 1950ih, je podjetje »DeBeers« podkupovalo scenariste, da so v dialoge hollywoodskih filmov vstavljali pogovore o diamantnih zaročnih prstanih. Zgodnje umestitve so bile večinoma neuradne in so se pojavljale redko. Kar se je od takrat spremenilo, je dejstvo, da to danes niso več izjeme, ampak so v Hollywoodu postale pravilo. Danes imamo celo novo industrijo z lastnim poslovnim združenjem, katere glavna naloga je sklepanje poslov med oglaševalci na eni strani in filmskimi producenti na drugi. Ta podjetja se celo hvalijo, da sodelujejo pri vsakem aktivnem hollywoodskem scenariju.

Zgodnji trenutek razodetja učinkovitosti filmov, kot prodajnih orodij, je bil film »Dirty Harry« (1971). Prodaja pištole »Magnum 44« ni bila preveč dobra, toda po izidu filma »Dirty Harry« je prodaja poskočila. Producenti so tako spoznali, da so filmi lahko zelo učinkovito orodje za prodajo izdelkov. Ko so bomboni »Reese’s Pieces« premamili E. T.- ja, je prodaja teh bombonov sunkovito narasla. Kako »kul« je bil Tom Cruise s sončnimi očali »Ray-Ban« v filmu »Risky Business« (1983)? Po tem so vsi hoteli očala »Ray-Ban«. Zakaj se je to zgodilo? Predvsem zato, ker oglaševalci ves čas iščejo načine, kako pridobiti nadzorovano okolje, v katerem gledalci ne morejo ubežati oglasom, tako da spremenijo program ali da jih ignorirajo. Filmskim producentom to ugaja, saj lahko tako pridobijo denar za svoje filme. Kot gledalci filmov pa si moramo zastaviti vprašanje: »kaj to pomeni za proces ustvarjanja filmov?«

Umestitev izdelkov je le en, resnično očiten primer nebrzdanega komercializma, ki izkrivlja celoten postopek ustvarjanja filmov.

Nadaljevanje na: http://zofijini.net/za-zasloni/

Matt Soar, Susan Ericsson

Prevedla Tjaša Kokol

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s