Hrvati vabijo v svoje medicinske centre

Bolniki zahtevajo najboljše storitve. Brez oglaševanja to postaja vse težje

Dopoldne v beli halji, popoldne pa pred kamero. Praznina, kaos, diskriminacija. Tako slovenski zdravniki opisujejo področje oglaševanja zdravstvenih storitev; to pri nas ni dovoljeno. Primer: v Termah Lendava so turisti iz cele Slovenije preko več različnih hrvaških radijskih postaj hote ali nehote vabljeni na ortopedske storitve, ki jih ponuja medicinski center onkraj meje. Reklamiranje s hrvaške strani postaja vse bolj agresivno, še zdaleč pa to ni edini problem naše ure­ditve, ki velja že od leta 1992, se stri­njajo v zdravništvu.

Denar je sveta vladar – tudi v zdravstvu

Če je denimo v Kanadi dovoljeno celo oglasno nagovarjanje zdravnikov, naj gredo delat v tujino, pa so slovenski zdravniki v dvomih že, ali naj svoje ime izpostavijo v tematskih časopi­snih člankih. Pogosto so jim namreč priloženi farmacevtski oglasi, kar je lahko dvorezen meč. Danica Rotar Pavlič, predsednica odbora za pravno-etična vprašanja v Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS), pojasnjuje: “Omejujejo nas kodeksna določila: “Etične norme so nad zakonskimi,” ob tem spomni Pavel Poredoš, predsednik Slovenske­ga zdravniškega društva (SZD).

“Naš kodeks v 20 letih ni bil nove­liran, avstrijski v tem času že vsaj pet­krat, šestkrat,” razlaga predsednik ZZS Andrej Možina. In prizna neizogibno resnico: “Vedno gre za denar. Oglaševanje je del realnosti. Ljudje so vedno bolj ozaveščeni, želijo imeti najboljše, ne samo tisto, kar je dosegljivo.” Radi bi jim ustregli, še pravi, zato bodo spremembe na tem področju “huda preizkušnja za zdravnike in medije”. Vsaj za svoj stan, zdravstvo, pa Možina zatrjuje, da “ne želi biti del potrošniške družbe, temveč branik integritete.”

Radko Komadina ( SZD) verjame, da Hipokrat svojega poslanstva ni jemal kot gospodarsko panogo. “Bomo dopustili, da zdravje postane popolnoma tržno blago?” se sprašuje. A drugače, kot da na svoje delo gledajo tudi skozi finančno prizmo, ne morejo zdravniki zasebniki; če že tistim v javnih zavodih ni treba. “Če koncesionarji zaradi (tuje) konkurence propadejo, kdo bo opravljal urgenco?” še en vidik odpira oftalmolog Mitja Šterman iz Murske Sobote. V oglaševanju vidi stičišče etike, ekonomije in prava. Po zgledu možnosti umika pornografije s spleta lahko država z ustrezno zakonodajno uredi tudi spletno oglaševanje zdravstvenih storitev, je prepričan.

“Preoblačenje zdravnikov”

V 14 državah Evropskega združenja specialistov je oglaševanje dovoljeno, v devetih ne. “Evropa predvideva, da vsaka država zase ureja reklamiranje. Avstrija ima dobro regulacijo, vsaj kar se zobozdravstva tiče,” pogled v tujino predlaga predsednica odbora za zobozdravstvo pri ZZS Sabina Markoli. “O načinih (ne)oglaševanja pri nas vse ingerence daje zdravniška zbornica, prijava pritožnikov pa je možna samo na tržni inšpektorat na podlagi zakona o potrošništvu,” dodaja.

“Uporabniki zdravstvenih storitev, bolniki, so v tej zgodbi hkrati tudi tisti, na katere se naslavlja oglaševanje. A se zakon o pacientovih pravicah s tem ne ukvarja,” poudarja zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore. “Se pa srečujemo z bolniki, ki so se na osnovi oglasa znašli v obravnavi, ki je imela neljubo posledico.” Največ teh primerov je v estetski kirurgiji, oftalmologiji in dentalni medicini, sporno izvedeno je bilo predhodno oglaševano zdravljenje v hiperbarični komori. Hlade Zoretova v praksi ugotavlja še, da je pri odločanju nadvse prepričljiv dejavnik cena. “Brez informacij ne moremo živeti,” pravi, v dokaz ponuja zelo pogosti vprašanji pacientov: v katero ustanovo naj grem, h kateremu zdravniku. Tu se odpirajo tržne niše oglaševalcem, ponudnikom storitev. Po njenem bo najslabše – če oglaševanje ne bo nadzorovano in regulirano – širjenje informacij, za katerimi ne stoji stroka, od ust do ust, preko rumenih medijev in “s preoblačenjem zdravnikov”. Dopoldne v beli halji, popoldne pred kamero.

Tu postanejo situacije nevarne, da zdravniki oglašujejo nekaj, česar ne morejo uresničiti. Kot pravi Božidar Voljč, predsednik državne komisije za medicinsko etiko: “Ko oglašujejo stekleničko, v njej pa nekaj, kar ni res.” Kar ni dokazano, ne sme priti od zdravnika, s tem se ukvarja zdravilstvo, opominja kolege. Meni, da bo morala stroka sama najti poti, kako ukrepati proti takim zdravnikom, dikcija, ki bo omejevala njihova početja, pa bi morala biti bolj striktno omejujoča. Nekaj povsem drugega je, če je zdravnik zaposlen v farmaciji in proizvode oglašuje po “službeni dolžnosti”.

Popolna prepoved oglaševanja se ne zdi več smiselna, je jasna Hlade Zoretova, med pravico pacienta do informiranja in med oglaševanjem je velika razlika, pa ji odvrača Komadina. Zmago Turk, fiziater in revmatolog, pa razkrije še eno ločnico. Med obvestilom, oglasom in propagando. “Slednja je brez strokovne podlage,” opozarja. Razmišlja, da se v 20 letih ni menjala samo medicina, temveč tudi morala družbe. “Reklama je samo vrh ledene gore v zdravništvu.”

Objavljeno v Večeru, v petek, 3.10.2014

Mateja Grošelj

Vir: http://nov.vecer.com/clanek/201410036063456

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s