Zakaj smo vse bolj debeli?

Animacija po knjigi Sare Boseley, »The Shape We’re In«

Vse večje število ljudi je predebelih, prehrambna industrija pa želi, da mislimo, da smo za to krivi sami – med tem pa nam agresivno oglašujejo vse več »junk« hrane, s katero utrjujejo naše nove prehrambne navade. Politiki se temu občutljivemu in nepopularnemu problemu izogibajo, med tem ko industrija shujševalnih diet bogati na račun bede, ki jo ustvarja. V animaciji, ki temelji na knjigi Sare Boseley »The Shape We’re In«, se sprašujejo: kam in kako naprej?

Vir: http://www.theguardian.com/society/video/2014/aug/21/obesity-in-the-uk-the-shape-were-in-video

Resnica o debelosti: 10 zaskrbljujočih odgovorov, ki bi jih morali poznati

1. Skoraj dve tretjini prebivalcev v Veliki Britaniji ima prekomerno telesno težo ali je predebelih. Raziskavi, opravljeni v letih 2001 in 2004, sta pokazali, da je Slovenija že sredi epidemije prekomerne telesne teže in debelosti. Prekomerno telesno težo ima 55,1 % Slovencev, 15,1 % pa jih je debelih. Zaskrbljujoči pa so tudi podatki o debelosti otrok in mladostnikov. Slovenija se po deležu čezmerno hranjenih in debelih 15-letnikov uvršča na tretje mesto med državami Evropske unije, vključenih v raziskavo »Z zdravjem povezano vedenje v šolskem okolju« (vir: Wikipedija)

2. Debelost skrajšuje naša življenja.

3. Epidemija debelosti lahko povzroči bankrot javnih zdravstvenih storitev.

4. Gre za nesorazmeren boj. Vlada Velike Britanije na leto porabi 14 milijonov funtov za programe boja proti debelosti, kot je »Change4Life«. Prehrambna industrija v istem časovnem obdobju porabi za oglaševanje samo v Veliki Britaniji več kot bilijon funtov. Uganite kdo je uspešnejši? Prehrambna industrija nas nenehno opazuje. Tehnologija je omogočila znanstvenikom, da spremljajo naše nakupovalne navade. Ne gre samo za kričeče slogane, s katerimi nas obsipavajo, ampak tudi za to, kako je kakšna hrana izpostavljena v trgovini. Podjetja plačujejo za boljšo izpostavljenost izdelkov, kar lahko v maloprodajni ceni izdelka potem znese tudi do 30% njegove vrednosti. Nad tem, kar kupujemo v trgovini nimamo toliko nadzora kot se nam morda zdi. V trgovino gremo z dobrimi nameni, iz nje pa pridemo z velikimi steklenicami osvežilnih pijač in paketi različnih sladkarij.

5. Debelost se je pričela dvigovati v osemdesetih. Vlada na oblasti v Veliki Britaniji v tistem času tega dviga ni ali ni hotela prepoznati. Recimo, McDonald je v neposredno bližino okrožja Margaret Thatcher svoje prostore preselil leta 1982, tri leta po tem ko je Margaret Thatcher postala predsednica vlade. Leta 1983 je otvorila poslovalnico in jo ponovno obiskala leta 1989, ob deseti obletnici svoje vladavine, ko je podjetju čestitala za službe, ki so jih ustvarili in k njihovemu ekonomskemu uspehu.

6. Prigrizki (Snacking) so na novo ustvarjeno prehransko obnašanje. Pred drugo svetovno je bilo tovrstno obnašanje praktično neznano. Danes pa je ta način prehranjevanja eden večjih razlogov za debelost, hkrati pa tudi eden od najbolj perspektivnih sektorjev v industriji hrane in pijače. Barry Popkin, profesor prehrane na Univerzi Severna Karolina je objavil študijo, ki kaže, da ameriški otroci jedo praktično neprekinjeno, pravi, da se »naši otroci vse bolj približujejo stanju nenehnega prehranjevanja«.

7. Prehrambna industrija se obnaša, kot se je v preteklosti obnašala tobačna industrija. Plačujejo strokovnjakom in podpirajo znanstvene raziskave, ki zagovarjajo njihove interese; in obratno zatirajo dokaze, ki gredo proti njihovim interesom. Predstavniki industrije so del »vrtečih se vrat« med vladnimi in privatnimi službami v tem sektorju, s čemer lahko neovirano oblikujejo politike, ki ustrezajo njihovemu poslovnemu modelu. Za njih ne obstaja slaba hrana, kar deloma tudi drži. Ena čokoladica vam gotovo ne bo škodila. Vsakodnevno tovrstno prehranjevanje, ki ga poplaknete še s sladkano pijačo ob boku raznih čipsov, hamburgerjev itd. pa bo po vse verjetnosti prispevalo k vašemu slabšemu zdravstvenemu stanju.

8. Kdaj moramo nehati jesti nam povedo možgani, ne trebuh. Lakota je v možganih, ne v trebuhu. Ko jemo pred televizorjem ali med kakšnim drugim delom, se ne posvečamo hrani, ki jo zaužijemo. Naši možgani tako ne registrirajo koliko smo pojedli in zlahka se nam lahko zazdi, da smo še vedno lačni.

9. Pri petem letu starosti je že skoraj prepozno. Večina otrok še pred vstopom v šolo pridobi odvečno težo. Po tem je to težo veliko težje izgubiti. Če bomo želeli rešiti ta problem, bomo morali pomagati staršem. Otroci danes preprosto jedo preveč; dobijo več kalorij kot jih potrebujejo. Tisti, ki menijo da se otroci debelijo, ker sedijo pred televizorji, se po vsej verjetnosti motijo. Neaktivnost namreč ne vodi k debelosti, je le njena posledica. Predebeli otroci se težje in za to tudi manj gibljejo, manj gibanja pa potem lahko povzroča tudi druge bolezni.

10. Predebeli otroci so vse pogosteje v zdravstveni oskrbi.

Sarah Boseley

Povzeto in prirejeno po http://www.theguardian.com/lifeandstyle/2014/jun/23/truth-about-obesity-10-shocking-things-need-to-know

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s