Bolj umetnost kot reklama

Romska gostilna, mariborsko socialno podjetje, se v središču mesta reklamira z največjim panojem, ki pa v resnici vabi k premisleku

Na pročelju nedokončane stavbe Centrum MTB v stečaju v središču mesta je v začetku tedna Mariborčane pozdravil največji reklamni pano v mestu. Na okrog 200 kvadratnih metrih površine združenje Epeka s podobo najmlajšega natakarja Ersana

ki streže romsko kavo, vabi v romsko gostilno Romani kafenava. Ob privlačnem velikem portretu pa pogled vsaj zrelejših Mariborčanov pritegneta podpis V naš sklad so prispevali in zbirka logotipov podjetij, ki so nekoč bila sinonim industrijsko in tudi drugače razvitega mesta, danes pa jih nikjer več ni. Firme, ki so nekoč zaposlovale na tisoče ljudi, so že davno propadle ali šle v stečaj. Tu so logotipi: TAM, KBM, Lilet, MTT, Jeklotehna, Elektrokovina, Konstruktor, Metalna, Svila, PIK, Elektromontaža. Zato bi lahko rekli, da gre manj za reklamno kampanjo in bolj za umetniško akcijo, še posebej ker se stari, morda že pozabljeni logotipi ponašajo z izjemnim dizajnom.

Besede vodja Epeke, pod katere okrilje spada tudi romska restavracija, Štefana Simončiča to potrdijo: “Nekoč, se zdi, da so bile firme bolj družbeno odgovorne. Tedaj socialnih podjetij nismo poznali, zdaj jih že dobivamo in na žalost bi jih potrebovali vse več.” Mimogrede navrže, da je nekaj nekdanjih zaposlenih v omenjenih podjetij zdaj našlo zaposlitev v Romani kafenavi, torej je napis prispevek v sklad upravičen. “Naj povem, da v niti enem znanem oglasu naši znameniti marketingarji še niso uporabili kakšnega Roma ali romske kulture. Diskriminacijo v družbi oglaševalci očitno senzibilno zaznavajo in jo pomagajo reproducirati. Na več naslovov podjetij, ki sodelujejo z Romani kafenavo, sem poslal ponudbo za sponzorstvo pri tem reklamnem panoju za prvo romsko restavracijo v Evropi, ki deluje po principu socialnega podjetništva. Nihče se ni ojunačil, zato so na reklami ‘ mrtve firme’. Romi so še zmeraj pod stigmo in oglaševalci so prepričani, da jim takšna reklama ne bi prinesla posla. Nasploh bogati gledajo le, kako čim hitreje obrniti denar in zaslužiti še več. Za javno dobro in za ljudi pa jim je malo mar.” Simončič nadaljuje, da če ne bi bilo države in javnega denarja, zapostavljenih ljudi ne bi mogli niti za malenkost odmakniti z roba družbe: “Položaj bi bil še slabši.” Plakat torej ne vabi le v Romani kafenavo, ampak tudi k razmisleku o stanju v naši družbi.

[…]

Boris Jaušovec

Vir: http://nov.vecer.com/clanek.aspx?id=201412036078296

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s