Marcel Proust v Mcdonaldsu

Verjetno vas večina pozna učinek magdalenice, potopljene v ruski ali lipov čaj, s katero je Proust opisal prebujanje spomina. Ko sem se kot mladenič prebijal skozi Freudovo Interpretacijo sanj, mi je postalo hitro jasno, da deja vu ob poslušanju dopoldanskih radijskih novic ni posledica nekega višjega čuta za jasnovidnost, temveč zgolj dejstvo, da sem spal z glasno prisotnostjo radia in v sanjah nezavedno posrkal vase vse te novice ob prvih jutranjih poročilih. Človeški um je vesolje, prečudovito vesolje. In če hočemo razumeti lastno vedenje in posledično vedenje družbe, ga je vredno raziskovati.

Rad »pozabim« zato, da lahko razumem, vidim stvari v drugačni luči. Rad izstopim iz okvirja trenutnih sistemov, ter jih skušam opazovati iz druge perspektive. Zakaj? Ker so tam rešitve!

Verjetno vam je mnogim jasno, da klovn Donald, nešteto igračk in evforično praznovanje otrokovega rojstnega dne v obratu hitre prehrane ne pomeni, da se to podjetje trudi biti družbeno koristno in da nudi zdravo hrano ter pozitivno izobražuje, temveč pomeni predvsem, da se zaveda, kakšen vpliv ima »vzgoja« mladih na potrošnjo njihovega produkta. Motite se, če menite, da se vaše delovanje na spletu spremlja zato, ker ste tako zanimivi. Spremlja se preprosto zato, da se vam glede na vaše vedenje plasira reklamo, instantno ponudi produkt. Vse te metode so skrbno premišljene in kot vidite, namenjene neposredno posamezniku. Kapitalizem se obrača neposredno na posameznika in mu skuša ustvariti željo, potrebo. Od tega živi! Vzdržuje JAZ, ego. Z raznimi zavestnimi in podzavestnimi vplivi ga skuša voditi in s tem, ko ustvari trend, posledično vodi tudi družbo. Edvard Bernays je v delu Propaganda v zgodnjih tridesetih preteklega stoletja ustoličil to orodje, nacisti so vse skupaj povzdignili na višjo raven, kapitalisti pa so danes celotno izročilo izpilili v perfekcijo. Tehnik je danes nešteto, še posebej sedaj, ko tehnologija omogoča neposreden stik s posameznikom. In ko se na koncu sprehodimo po nakupovalnih centrih, spletu, nas zavedno in nezavedno fleširajo vse te skrbno premišljene podobe in nam »pomagajo« izbrati, storiti tisto, za kar so nas ves čas dresirali. Ironično lahko sklenemo, da se kapitalizem v demokraciji veliko bolj intenzivno in predvsem znanstveno ukvarja s posameznikom kot socializem, saj z ustvarjanjem želja, potreb, »vzgojo« in manipuliranjem le-tega ustvarja širše trende in od tega živi. Se pravi, da se ukvarja s posameznikom, ker se zaveda, da bo na ta način posledično vplival na celotno družbo in to izredno učinkovito! Smo se iz vseh teh že znanih dejstev kaj naučili? Bi lahko kot skupnost takšna učinkovita orodja, metode, pozitivno uporabljali tudi sebi v prid? Ali razumemo, da lahko socializem v demokraciji obstaja le kot nivo družbene zavesti in ne kot sistem? In ali smo končno spoznali, da smo mi (potrošniki) sami tisti, ki vzdržujemo pri življenju anomalijo, ki se je razvila iz kapitalizma? Razmislite! Mogoče bomo le dojeli, da smo MI morilci iz fotelja?

Nadaljevanje na http://za-misli.si/kolumne/tomaz-pangersic/2015-marcel-proust-v-mcdonaldsu-marcel-proust-v-mcdonaldsu

Tomaž Pangeršič

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s