»Nisem več vedel, kaj je res in kaj ni, bilo pa mi je tudi vseeno!«

Dušan Rutar v svojih zadnjih dveh kolumnah na portalu Za-misli izpostavlja in navaja nekaj misli iz razvpite knjige oglaševalca Ryana Holidaya, »Trust Me, I’m Lying: Confessions of a Media Manipulator« (Verjemite mi, lažem: izpovedi medijskega manipulatorja), ki je izšla leta 2012.

[…]

»Velja jo prebrati, ker vse vidite vsak dan, pa ne razumete: kako ništrc spremeniti v senzacijo; kako se namenoma širi zadeve, ki niso vredne počenega groša, in kako se ne širi, kar je dobro; kako se ljudem prodaja, kar lahko prodajajo naprej; zakaj obskurni detajli, vezani na kako slavno osebo, postanejo čez noč moda, s katero se nenadoma ukvarjajo skoraj vsi; kdo nadzoruje novice, bloge, kaj delajo sužnji denarja, tehnologij in korporativne miselnosti; kdo oblikuje izdelke, ki domnevno zadovoljujejo vaše najbolj intimne želje.

Odgovori vas verjetno ne bodo presenetili: vse to delajo manipulatorji, pa naj se imenujejo dizajnerji oziroma oblikovalci, novinarji, piarovci, motivatorji, mnenjski voditelji, intelektualci, politiki, oglaševalci, saj je vseeno.

Vsi ti ljudje dobro vedo, da je treba dati ljudem zgodbe. Lahko si jih povsem izmislijo, pomembno je le, da se pojavljajo v medijih, ljudje se ukvarjajo z njimi, pa naj bodo resnične ali ne. Denar se obrača. Pomembno je namreč, da se obrača. Zgodbe niso pomembne, pomembne je le, da se ljudje ukvarjajo z njimi, da so zaposleni, da ne mislijo.

Kje je duh uporništva, poezije in kje je vonj dobrega vina? Kje so tovariši, kje so eksplozivna vprašanja, kje je modrost? Kje so ljudje širokih obzorij in nepremagljivega upanja? Kje je vztrajnost v spraševanju, kje je mladost, ki se ne meni za leta?«

[…]

Vir: http://za-misli.si/kolumne/dusan-rutar/2273-verjemite-mi-lazem

V kolumni z naslovom »Sociološka anestezija proti družbenemu spopadu«, nadaljuje:

»Zakaj torej manipuliranje deluje? Kaj se mora dogajati, da ljudje pristajajo na dogajanje, imajo cinično razdaljo do dogodkov, se zanje ne menijo, ti pa še vedno in kljub njihovi morebitni nasprotni volji delujejo?

Že površen pregled mehanizmov in procesov, ki omogočajo manipuliranje in sprožajo učinke, nam pove, da ljudje, ki skrbijo za propagandne mašine, dobro vedo, da ne potrebujejo nobenega posebnega odnosa do ljudi, da propaganda in manipulacije delujejo objektivno, nad glavami ljudi in za njihovimi hrbti.

Torej ne moremo reči, da so manipulatorji zlobni, pokvarjeni, cinični ali osebnostno moteni, ne moremo reči, da so psihopati. Rečemo lahko le, da bolje ali slabše opravljajo svoj posel, za katerega so tudi dobro plačani.

Z lahkoto je mogoče uporabljati znanje o naravi manipuliranja proti ljudem in v dobro interesov kapitala. To je tako rekoč mala mal’ca. In se dogaja nenehno na vseh koncih sveta, podnevi in ponoči.

Zares pomembne so namreč zgolj koristi posameznikov, količina denarja, ki jo obrnejo, moč in vpliv, ki se širita in povečujeta. Ljudje preprosto niso pomembni. So potrebni, kajpada, toda pomembni niso.

Potrebni so le kot nosilci potreb, želja, interesov, emocij in vsega drugega iz registra psihologije osebnosti. Pomembni so kot socialna in družbena bitja, ujeta v zgodovinske, družbene, kulturne, civilizacijske procese, ki jih niti ne poznajo niti ne razumejo.

Morda je najbolj strašljivo in presenetljivo spoznanje tole: z ljudmi je mogoče v neoliberalnem svetu zlahka upravljati. Kako?

Najprej tako, da jim nenehno ponujate nekaj prijaznega, prijetnega, luštnega, mehkega, puhastega, rožnatega in sploh občudovanja vrednega. Ljudje so tako lačni emocij in so tako ranjeni v dušah, da sprejmejo čisto vse. Verjamejo in so naivni.

Sledi drugi korak. Vzporedno jim po malem ponujate strašljive zgodbe o tem, kaj vse se lahko zgodi, če ne bodo storili tega ali onega. Nenehno jih držite v napetosti, da bodo ravno dovolj prestrašeni in bodo hiteli kupiti vse, kar potrebujejo za občutek varnosti: zdravo hrano, primerna oblačila, dovolj tekočine, tablete za razstrupljanje itd.

Ko so dovolj prestrašeni in napeti, jim ponudite relaksacijo, sprostitev in vse drugo: masaže, prijetne izkušnje, počitnice, lepe avtomobile …

Četrti korak je najbolj preprost. Čakate in zgolj dodajate še več istega. Ljudje so vse bolj zaposleni z znanjem, ki jim ga ponujate, z nakupovanjem dobrin, ki jih priporočate, z delom na sebi. Tako zelo so zaposleni, da ne morejo opaziti, da se pogrezajo v živi pesek.

Teoretično rečeno: ljudem spreminjate zaznavanje sveta, razumevanje sveta, doživljanje sveta, interpretiranje sveta, potem pa sami na podlagi vsega tega delajo napačne sklepe, vlečejo zgrešene poteze, se narobe odločajo in imajo slabo vest, če kaj spustijo.

Ključni učinek manipulacije in propagande na ljudi je ta, ki ga zapiše tudi Ryan Holiday: nisem več vedel, kaj je res in kaj ni, bilo pa mi je tudi vseeno.

[…]

Vir: http://za-misli.si/teorija/besede/2274-socioloska-anestezija-proti-druzbenemu-spopadu

Dušan Rutar

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s