Adidasova zgodba o sodobnih podložnikih

Kaj se skriva za uspešno nemško reformo trga dela in nizko brezposelnostjo, zakaj prost pretok delovne sile v EU ni vrednota, za kar ga prodajajo v Bruslju, ampak podložništvo

Kdor doma ne more najti službe, naj gre tja, kjer službe so. To zlasti mladim brezposelnim svetujejo evropski funkcionarji v Bruslju. Tam prost pretok delovne sile med državami članicami EU predstavljajo kot svoboščino in eno najpomembnejših pridobitev EU za njene državljane. Evropski funkcionarji od politikov držav članic že ves čas po izbruhu gospodarske krize zahtevajo tudi reforme za večjo prožnost trga dela in za zgled za to postavljajo Nemčijo. Tam se zdaj hvalijo z rekor­dno nizko stopnjo brezposelnosti.

Najbolj trajnostno podjetje?

Da sta prost pretok delovne sile in nemška rekordno nizka stopnja brez­poselnosti dejansko sodobno podlo­žništvo za delavce, prenos delovnih razmer, kakršne so bile ob začetku in­dustrijske revolucije iz držav v razvo­ju v Aziji in Latinski Ameriki nazaj v Evropo, tudi v njeno najbogatejšo državo Nemčijo, kaže primer koncer­na Adidas. To je največje tradicionalno nemško industrijsko podjetje in drugi največji proizvajalec športne opreme na svetu, ki opremlja najbolj znane nogometne klube in nogometaše na svetu, med katerimi je tudi Lionel Messi. Predsednik uprave Herbert Hainer je v začetku maja zatrdil, da je Adidas najbolj privlačen delodajalec v Nemčiji in najbolj trajnostno naravna­no podjetje na svetu v svoji panogi.

Boj za resnico

Kaj se skriva za bleščečo blagov­no znamko in uglednim koncernom Adidas, so se odločili razkriti štirje delavci v logističnem skladišču v kraju Rieste na Spodnjem Saškem. Poljaki­nja Roma Korytkowska, njen življenj­ski sopotnik, Nemec Rainer Busch, Makedonec Vlatko Utkovski in Poljakinja Marta Ludolf so svoje zgodbe razkrili za časopis Die Zeit. Odloči­li so se za nov boj, ki ni boj za plače, ampak za resnico. Za ta boj so se od­ločili tudi zato, ker Adidasu, po rekla­mah sodeč, zelo veliko pomeni imidž v javnosti. Razkrili so, da ne dobijo plačanih nadur, da je v logističnem centru Rieste pri Adidasu zaposlenih 281 ljudi, 583 delavcev je najetih ozi­roma sposojenih od agencij Manpower in Olympia, pri katerih so zaposleni.

Ti delavci nimajo jasno določenega delovnega časa, včasih morajo delati tudi devet do dvanajst dni brez pro­stega dneva, potem jih spet takoj, ko pridejo v službo, pošljejo domov, ko niso v službi, morajo biti ves čas dosegljivi po mobilnem telefonu, a ur v pripravljenosti ne dobijo plačanih, več mesecev ne smejo na dopust. Sta­novati morajo največ dvanajst kilome­trov od logističnega centra, kjer so v službi, veliko jih stanuje v večpostelj­nih sobah, ki jih oddajata kar agenciji Manpower in Olympia.

V Adidasu, kjer so novinarjem Zeita odgovorili tudi v imenu obeh agencij, kar kaže na tesno povezanost z njima, vse obtožbe zaposlenih zavra­čajo. Priznavajo pa, da najeti oziroma sposojeni delavci pakirajo in odpoši­ljajo pakete z naročili za kupce, sorti­rajo oblačila, skrbijo za vrnjeno blago. Redno zaposleni v podjetju so vodje skupin in nadzorniki. Najeti oziroma sposojeni delavci imajo v pogodbah navedeno, da je njihov tedenski de­lovni čas odvisen od potreb kupcev. To pomeni, da morajo vsak dan poklica­ti nadzornika ali se celo sami zapeljati do centra, da izvedo, ali jih potrebu­jejo, včasih jih po nekaj urah dela po­šljejo nazaj domov. Uradno Adidas sposojenim delavcem plača minimal­no plačo, ki znaša 8,50 evra na uro. Toda Roma Korytkowska pravi, da na mesec opravi do 30 ur več, kot je na­vedeno na njenem plačilnem listu, in jih ne dobi plačanih. Nadur sposoje­ni delavci namreč ne dobijo plačanih. Marta Ludolf je marca stopila do šefa in mu povedala, da ima 97 nadur in da bi želela dobiti 35 plačanih. Kmalu je dobila odpoved.

Ne ljudje – številke

Roma Korytkowska se je na Poljskem izučila za grafično oblikovalko, štu­dirala umetnost. Preden je prišla v Nemčijo, je delala na Poljskem, Ni­zozemskem, v Italiji, na Norveškem, Švedskem in Danskem. Delala je v pe­karnah, hotelih, kemijskih in tekstil­nih tovarnah, na piščančji farmi. Je ena od številnih Evropejcev, ki jih nič ne povezuje, nimajo skupne priho­dnosti, tudi ne skupne preteklosti. To niso zdomci, kot so bili Slovenci, ki so po vojni odšli delat v Nemčijo ali Av­strijo z namenom, da bodo tam ostali za vedno ali do upokojitve in so tudi lahko ostali. Današnji iskalci zaposli­tve po Evropi so ljudje, ki se ustavijo tam, kjer najdejo delo, a le za kratek čas. To so zelo prožni in mobilni de­lavci, povsem v skladu z željami bru­seljskih funkcionarjev. Dejansko pa so žrtve podjetij, ki prosti pretok delov­ne sile zlorabljajo za prekarno delo, so ljudje, ki niso obravnavani kot ljudje, ampak zgolj kot številke. Roma Koryt­kowska je doživela že tako rekoč vse, kar doživljajo ti delavci številke oziroma delavci v senci. Kljub temu se ji ni niti sanjalo, da bo pri tako uglednem nemškem podjetju, kot je Adidas, doži­vljala to, kar zdaj doživlja. Kljub temu se Adidasu ni treba bati, da bi mu zmanjkalo delavcev. Vsak mesec jim agenciji Manpower in Olympia do­stavita nove, Nemce in tujce, ki verja­mejo v veliko ime Adidas. Herwarth Brune, prvi mož agencije Manpower za Nemčijo, vidi že novo priložnost za zaslužke. “Če bi dobili priložnost, da bi lahko begunce relativno hitro spravili do dela, bi to bilo presenečenje za vse,” je dejal za Die Welt.

Objavljeno v Večeru, v četrtek, 4.6.2015

Darja Kocbek

Vir: http://www.vecer.com/clanek/201506046120589

Napotili:
Vier Menschen gegen drei Streifen
http://www.zeit.de/2015/21/adidas-arbeitsbedingungen
Štirje delavci v Adidasu so se odločili za sindikalni boj za resnico
http://www.mladina.si/166732/stirje-delavci-v-adidasu-so-se-odlocili-za-sindikalni-boj-za-resnico/

2 comments

  1. Pingback: Prava cena mode | Oglaševanje na tehtnici
  2. Pingback: Hitra moda | Oglaševanje na tehtnici

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s