Kaj se na internetu pogovarjajo hladilniki in pečice?

Mobilnik opazi, da ste se zbudili in kavnemu avtomatu naroči, naj vam pripravi kavo. Pametna omara predlaga dežnik.

Jeseni 1909 je pisatelj E. M. Forster objavil kratek roman The Machine Stops. Besedilo je bilo popolnoma drugačno kot njegova pretekla dela, v katerih je opisoval britansko meščansko družbo poznega devetnajstega stoletja in krizo kolonializma. Avtor Howardovega kota, Sobe z razgledom in drugih literarnih klasik je opazoval hiter razvoj industrijskih orodij v modernih tovarnah in ugotovil, da v industrijski družbi ni več prihodnosti za človeka. Začenjala se je prevlada strojev.

V Forsterjevi prihodnosti se je moralo človeštvo preseliti pod zemljo. Ljudje so živeli v posebnih celicah, kjer je za vse njihove potrebe skrbel vsenavzoči »stroj«. Dovajal je vodo in zrak, prideloval hrano, upravljal družbo, nadzoroval reprodukcijo in izpolnil vsako človeško potrebo. Prebivalcem podzemnega sveta ni bilo treba početi ničesar. Pametne naprave so pospravljale stanovanjsko celico, pripravljale obroke in prinesle zdravila, kadar so zaznale bolezenske simptome. Vsa domovanja so bila povezana z drugimi celicami, zato so ljudje nehali potovati ali se družiti, ampak so se srečevali samo na zaslonih, ki so prenašali sliko in zvok. Morali so le upoštevati navodila iz debele knjige o stroju, ki jo je moral poznati vsak Podzemljan. Če je kdo podvomil o odločitvah stroja ali ni upošteval navodil iz knjige, ga je čakala odstranitev.

Vsaka naslednja generacija se je slabše spominjala zgodovine: zakaj so se morali umakniti pod zemljo, kdo je zgradil stroj in kako je sploh deloval. Nihče ni več slišal njegovega nenehnega tihega hrumenja, ker niso ljudje nikoli spoznali tišine ali slišali kakega drugega zvoka – razen glasbe, gledaliških predstav in predavanj, ki so jih predvajali na zaslonih. Nato se je začel stroj komaj opazno kvariti. Nekateri prebivalci niso mogli več naročiti najljubšega koncerta, druge je začelo v celicah prvič v življenju zebsti. Napake so bile vse hujše, a stroja ni znal nihče več popraviti ali ustaviti. Redki preživeli so se po zračnikih prebili na Zemljino površje, a njihova bleda in slabotna telesa niso bila več vajena naravnega okolja. Skupaj s strojem se je ustavila tudi človeška zgodovina.

Forsterjevi opisi podzemnih bivalnih celic veljajo za prvi literarni opis tehnološkega trenda, ki je prevladoval na letošnjem največjem evropskem sejmu zabavne elektronike – berlinski IFI. Vsi veliki proizvajalci elektronskih naprav so govorili o »internetu stvari« ali »internetu vsega«, ki bo v globalno medmrežje vključil tudi panoge, ki doslej niso bile internetne. Znova so obudili idejo »pametnega domovanja«, ki bi zelo spominjalo na bivališča v Forsterjevem romanu: opremljena s povezanimi napravami ter prepredena s tipali za merjenje temperature, gibanja in drugih okoljskih dejavnikov. Le mehanski stroj so nadomestili algoritmi – novi elektronski pomočniki, ki bodo uganili in izpolnili vsako človeško željo. Dokler jim »knjiga« ne bo naročila česa drugega.

Nadaljevanje na: http://www.delo.si/sobotna/kaj-se-na-internetu-pogovarjajo-hladilniki-in-pecice.html

Lenart J. Kučić, Sobotna priloga Dela

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s