Zakaj ni več podnebnih aktivistov veganov?

Ta teden sem se odločil, da postanem vegan. Odločitev je prišla po mnogih letih ko sem bil (včasih mesojed) vegetarijanec, ali (včasih vegetarijanski) mesojedec.

Za mojo odločitev je veliko razlogov. Pred kratkim sem prebral knjigo Jonathana Safrana Foerja, Eating Animals (»Prehranjevanje z živalmi«), ki sem jo vzel v roke skoraj po naključju. Po tem ko sem jo prebral, glede na sedanji način ravnanja z živalmi na podlagi moralnih razlogov ne morem več upravičiti prehranjevanja z živalmi.

Potem je tu še vpliv gojenja goveda na Amazonijo, kjer se uničuje obsežna območja gozda. In krčenje gozdov, ki ga povzročajo nasadi soje, ki se goji za zagotavljanje živalske krme.

In potem je tu še vpliv živinoreje na podnebje. Leta 2014 je profesor Tim Benton iz Univerze v Leedsu za Guardian povedal:

»Največji učinek, ki bi ga lahko ljudje prispevali k zmanjšanju svojega ogljičnega odtisa ne bi bil, če bi opustili avtomobile, ampak če bi jedli precej manj rdečega mesa.«

Sam poskušam zmanjšati svoj ogljični odtis. V glavnem kolesarim ali uporabljam javni prevoz. Nisem lastnik avtomobila. V zadnjih dveh letih sem samo enkrat na kratko letel z letalom. Kupujem ekološko pridelano zelenjavo.

Tu in tam pa sem dal denar eni najbolj neprijetnih, onesnažujočih in okoljsko uničujočih industrij na planetu: mesni industriji. Do ponedeljka sem vsako jutro svoje koruzne kosmiče prelil z mlekom.

Lani je Peter Scarborough skupaj s kolegi iz Univerze v Oxfordu zbral podatke o dejanski prehrani več kot 50 000 ljudi v Veliki Britaniji, vključno z vegani, vegetarijanci, ribojedci in mesojedci. Analizirali so emisije toplogrednih plinov, ki so povezane z vsako od diet.

V študiji, objavljeni v reviji Climate Change so poročali, da povprečna mesna prehrana odda 2,5 krat več emisij toplogrednih plinov kot povprečna veganska prehrana. Skozi leto je prihranek pri emisijah enak 1,5 toni ogljikovega dioksida.

Kakšen delež emisij toplogrednih plinov prihaja iz živinorejskega sektorja?

Leta 2006 je FAO (Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo) pripravila poročilo o podnebnih vplivih živinoreje. Pod naslovom »Dolga senca živinoreje« je poročilo ocenilo, da živinorejski sektor predstavlja 18% svetovnih emisij toplogrednih plinov.

Sedem let kasneje je FAO izdal novo poročilo z naslovom »Boj proti podnebnim spremembam s pomočjo živinoreje«. Tokrat FAO poroča, da živinorejski sektor predstavlja 14,5% emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroča človek.

Na svoji spletni strani FAO navaja, da »obeh številk ni mogoče natančno primerjati, ker se referenčna obdobja in viri razlikujejo«. Strokovnjak FAO je za The Guardian povedal, da nova številka temelji na »revidiranem modelu in posodobljenih podatkih, v skladu z novimi smernicami Medvladnega panela o podnebnih spremembah«.

V članku za revijo World Watch iz leta 2009, sta Robert Goodland in Jeff Anhang ocenila, da živinoreja pomeni 51% emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroča človek. Predvidljivo, na svoji spletni strani PETA (Ljudje za etično ravnanje z živalmi) navaja to številko.

Ne glede na natančno številko je varno reči, kot to naredi FAO v svojem poročilu za leto 2013, da »ima živinorejski sektor pomembno vlogo pri podnebnih spremembah«.

Zmanjšati emisije iz živinoreje ali zmanjšati porabo mesa in mlečnih izdelkov?

FAO trdi, da je v sektorju živinoreje z različnimi metodami mogoče za 30% zmanjšati emisije toplogrednih plinov. Te metode vključujejo povečanje učinkovitosti, izboljšanje praks upravljanja z gnojilom, boljše ločevanje ogljika na pašnikih in izbiranje virov z nizko intenzivnostjo emisij.

FAO opozarja na potrebo po kolektivnem, usklajenem in globalnem ukrepanju:

»V zadnjih letih smo pri reševanje vprašanj trajnosti lahko videli zanimive in obetavne pobude tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Potrebno je komplementarno delovanje različnih interesnih skupin za oblikovanje in izvajanje stroškovno učinkovitih, pravičnih omejitvenih strategij in vzpostavljanje potrebnih podpornih politik in institucionalnih okvirjev.«

Vendar se v 139 strani dolgem poročilu FAO nikjer ne pojavi beseda »vegetarijanski« niti beseda »veganski«. (Tudi besede »krutost« v poročilu ni najti, se pa na štirih mestih pojavi beseda »blaginja«). Namesto tega FAO trdi, da se bo svetovno prebivalstvo do leta 2050 povečalo na 9,6 milijarde in da…

»…bo zaradi večjega povpraševanja nastajajočega globalnega srednjega razreda, prehrana postala bogatejša, bolj raznolika in da bo posebej velika rast živil živalskega izvora; povpraševanje po mesu in mleku se bo do leta 2050 glede na ravni v letu 2010 predvidoma povečalo za 73 in 58 odstotkov.«

Ali ne bi prav tako, kot si prizadevamo za zmanjšanje emisij iz mesne in mlečne industrije, bilo smiselno, da bi zmanjšali tudi porabo mesa? To predlaga poročilo UNEP (okoljski program Združenih narodov) za leto 2010:

»Znatno zmanjšanje vplivov (iz kmetijstva) bi bilo mogoče le z bistveno spremembo v prehranjevanju svetovnega prebivalstva, stran od živalskih proizvodov.«

Seveda si ne prizadevam za zmanjšanje emisij iz živinoreje zato, da bi lahko še naprej kurili fosilna goriva. Za uspešen boj proti podnebnim spremembam moramo pustiti fosilna goriva v zemlji, kot tudi zmanjšati emisije kravjih »prdcev« (in krčenje gozdov).

Bistvena je sprememba prehrane

Lani je Chatham House objavil poročilo o globalnem javnem mnenju o porabi mesnih in mlečnih izdelkov. Poročilo izpostavlja, da »je poraba mesa in mlečnih izdelkov velik razlog za podnebne spremembe«, in da »je sprememba v svetovnem povpraševanju po mesnih in mlečnih proizvodih bistvenega pomena za doseganje podnebnih ciljev«.

Glavni avtor poročila Rob Bailey, je za Guardian povedal, da je glavni problem v tem,

»da se veliko dela na problemu krčenja gozdov in prometu, vendar obstaja velika vrzel na področju živinoreje. Tam obstaja globoka nepripravljenost po ukrepanju zaradi prepričanja, da ni v domeni vlad in civilne družbe, da posegajo v življenja ljudi in jim govorijo kaj naj jedo.«

Kar je dobro izhodišče. V septembru 2013 je nemška političarka stranke zelenih Renate Künast predlagala zamisel o vegetarijanskem dnevu v menzah. To je postal eden najbolj debatiranih predlogov katere koli stranke v času nemške volilne kampanje, ki je bil deležen toliko medijske pozornosti kot Sirija in evro-območje skupaj.

Zeleni so bili obtoženi spodbujanja »ekološke diktature«. Rainier Brüderle iz Svobodne demokratične stranke (FDP), takrat še koalicijskega partnerja, je dejal:

»Ljudje so dovolj pametni, da se sami odločijo kdaj bodo jedli meso in zelenjavo in kdaj ne. Nenehno govorjenje ljudem kaj naj počnejo, ni moje razumevanje svobode.«

Toda v svojem poročilu Chatham House trdi, da je »sprememba prehrane nujna, če ne želimo, da globalno segrevanje preseže dve stopinji Celzija.«

Kako naj torej podnebni aktivisti sporočajo pomen tega, da naj jemo manj mesa? Kako to, da ni več ljudi, ki jih skrbi za podnebne spremembe, veganov?

In, če prav pomislim, zakaj sem sam potreboval tako dolgo?

Chris Lang, 26. junija 2015

Vir: http://www.redd-monitor.org/2015/06/26/why-arent-more-climate-activists-vegan/

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s