Kdo je popil mojih trinajst litrov?

Za lansko leto je mogoče izbrskati podatke o količinah popitega alkohola na prebivalca v Sloveniji. Verjetno že prebrano, a vseeno: 4,10 l piva, 5,10 l vina, 1,33 l žganih pijač, drugo pa 3 litre na leto. Izstopajo predvsem države Vzhodne Evrope, Slovenijo pa umeščajo nekje na deveto mesto. Po športnih rezultatih nekje blizu povprečja, kar pa se tiče tega področja, alarmantno visoko.

Vse skupaj je precej kritično tudi glede na to, da je v Sloveniji po zadnjih podatkih 107.488 brezposelnih. Služb ni, denarja posledično tudi ne, trgovski centri pa so vsak dan nabito polni in med množico artiklov, potrebnih za življenje, je seveda tudi veliko alkohola. Še več se ga pridela in posledično tudi proda na t. i. črnem trgu, kjer je liter vina npr. cenejši od litra mleka. Kdo ga potem ne bi pil, se marsikdo vpraša.

Pije vsakdo, a ne vsega

Pred časom je znanec Mártin, ki se je pred leti preselil s Primorske, kjer je bil Martín, postavil vprašanje, kdo vsako leto popije njegovo količino popitega alkohola. Sam ga namreč ne uživa. Iz tega so nastajale cele zgodbe, saj ob njegovi preselitvi na Štajersko, ni skoraj nihče (razen redkih izjem) mogel razumeti, kako nekdo, ki mu je ime Martin, ne pije. Pa so se na to navadili njegovi znanci, ki so mu na začetku ob srečanjih točili »pijačo«, kmalu pa ugotovili, da je vse zastonj. Kasneje so se nekaj časa celo norčevali iz njega in mu naročali mleko, a na njihovo veliko razočaranje, je le redko dobil naročeno, saj mleko ni tipična pijača ob obisku gostilne.

Temu so sledile primerjave, dovtipi in opazke, češ da je prezahteven. Cena brizganca je nižja od cene dveh decilitrov mleka. Pa so mu začeli naročati vodo. In pri tem je ostalo. Danes Mártin še vedno kdaj pa kdaj zaide s znanci v gostilno, a brez večjih težav. »Naučil« jih je, da vsakdo pije, kar mu prija in se navkljub različni konzumaciji pijač dobro razumejo. Ob vseh teh prelitih besedah na papirju je potrebno poudariti, da je pomembna kultura pitja. Če se že pije, naj se zmerno in z razumom, brez vsiljevanja drugim in upoštevanje dejstva, da smo različni: eni pijejo alkohol, drugi pač ne. Zakaj? Odgovori si naj vsak zase.

Alkohol je zelo nevaren

Neškodljivega pitja alkohola ni, obstaja le manj tvegano pitje alkoholnih pijač. Alkohol povzroči 725 smrti na leto, je zapisala Kubljeva v enem od svojih prispevkov. Verjetno se je mogoče strinjati z njo, čeprav je veliko »čejev«. Poznanih je veliko primerov smrtnih slučajev ljudi s t. i. cirozo jeter, ki niso nikoli uživali alkohola. Vsekakor uživanje alkohola ni zdravo, saj (verjetno bo tako) gotovo pripomore pri širjenju določenih obolenj in posledično tragičnim koncem posameznikov.

Uživanje alkohola zdravniki celo priporočajo, pa to naj ne zveni kot kakšna reklama. Seveda ne predpišejo tega in tudi ne zahtevajo, da se pije, vsekakor pa ne prekomerno, kar veliko pivcev tudi počne. Ena enota je 1 dl vina, 2,5 dl piva ali 0,3 dl žgane pijače – tole je baje še normalno. Kar je več od tega, lahko pivca že definira kot alkoholika. Seveda me bo kdo od bralcev označil za pisca, ki rad pretirava, a to so pokazale raziskave, ki jim (ne vedno) gre verjeti.

PoslediceSpet bo morda kdo, ki tu in tam zaradi pretiranega »gledanja v kozarec« ne bo najbolj navdušen, a alkoholike so v javnem življenju preimenovali v »pijance«. Drži, slabšalno se sliši, žal pa je težko kje zaslediti, da bi se zaradi spremembe poimenovanja zmanjšalo pitje alkohola. Verjetno se (zgolj zaradi tega) tudi ne bo. Je pa treba priznati, da je ljudski izrek že dlje časa »zahteval« spremembo izraza, saj pravi, da se »pijanec spreobrne, ko se v jamo zvrne«. Oprostite, pregovori, da ne bo hude krvi.

Alkoholizem je družbeno zlo

Ob zapisanem moram poudariti, da prekomerno uživanje alkohola (beri pijančevanje), ne pušča posledic samo na pivcu (da ne bo nesporazuma, tudi pivki, saj ženske niso nič manj dovzetne za pitje alkohola).

Alkoholizem je še vedno eden od najpogostejših vzrokov za nasilje, tako v družini (med partnerjema), kakor tudi v družbi na sploh (vožnja pod vplivom alkohola). Navkljub vsem dejstvom pa so Slovenci ne samo veliki uživalci alkoholnih pijač, temveč znani tudi po tem, da na veliko reklamiramo pitje alkohola. Ne neposredno, ker je zakonsko prepovedano, temveč največ z organizacijo množičnih prireditev (martinovanje), kjer teče alkohol v potokih. Če se družba bolj ali manj trudi, da bi bilo uživanja alkohola manj, potem bi morali poskrbeti, da bi bil alkohol manj dostopen (predvsem za mlade), kar se je nekoč že oblikovalo v kvazi zakon, ki pa se ga, žal, tako uživalci, prodajalci, kakor tudi nadzorne, inšpekcijske službe ne držijo. Tako služi zgolj propagandi, ki so si jo v določenih obdobjih privoščile določene politične opcije za pridobivanje potrebnih točk.

Alkohol in otroci

O tej nevarni razvadi je potrebno govoriti ves čas in povsod. Če se opozarja na razvade, kot so droge, igre na srečo, spolnost, je potrebno tudi na alkoholizem. Začeti je potrebno že pri otrocih – v šoli. Na šolah morajo imeti jasna pravila glede odnosa do alkohola, po katerih se morajo ravnati prav vsi: učenci, učitelji, tehnični sodelavci in starši (šolske zabave brez alkohola brezpogojno za vse udeležence le-teh). Podobno kot v družinah, bi tudi v šolah morali predvideti ukrepe za kršitelje pravil, še prej pa natančno določiti načine, s katerimi bi ugotavljali, ali je nekdo pod vplivom alkohola.

Na enem izmed neštetih forumov je mogoče prebrati,« da je alkohol v našem okolju dostopen vsakomur ob vsakem času (tudi dopoldan v vseh kafičih pred deseto uro, če ne drugače »pod šankom«). To pomeni, da ga lahko tudi otrok dobi brez večjih težav. Zato je za starše pomembno, da opazijo oziroma prepoznajo, kdaj je otrok začel uživati alkoholne pijače in se z njim o tem pogovorijo. Pogovori o alkoholu naj bodo primerni otrokovi starosti in izkušnjam. Vzemite si čas za pogovor s svojim otrokom. Za pogovor o alkoholu ni nikoli prezgodaj in nikoli prepozno.«

Čeprav starši posvečajo veliko pozornosti svojim otrokom, so včasih preveč tolerantni in se zadovoljujejo z vsesplošno oceno, da če »otrok nekaj malega popije, še ni tako hudo«. Pozablja se, da je alkoholizem razvada, kar pomeni, da če se ga pogosto uživa, postane telo odvisno od teh substanc in želi, hoče, potrebuje vedno več. Otroku so lahko glede tega starši najboljši zgled: ne pijejo (pretirano) pred njim, otrokom ne pripovedujejo (svojih) pivskih dogodivščin, ne vozijo, kadar pijejo, sploh pa – ne poudarjajo, kako pitje ne škoduje zdravju. Zavedati se je potrebno, da se otroci izobražujejo in dobro vedo, kaj je dobro in kaj ne, veliko krat pa se ne zavedajo, kaj je prav in kaj ne. Pravijo, da zgledi vlečejo in tudi otroci ter mladostniki se zgledujejo po svojih starših. Raziskave so pokazale, da je za otroke, katerih starši pijejo, večja verjetnost, da sami sežejo po alkoholnih pijačah. Starši – bodite torej zgled svojim otrokom.

Epilog

Na obzorju je veseli december. To ni samo znak za nakupovalno mrzlico, obiske mož, ki obdarujejo, drevesc in lučk. To je tudi čas, ko se običajno veliko več jé, predvsem pa še toliko več pije. Marsikdo se rad pohvali, da ne more, ali ne zna biti vesel in dobre volje, če kaj ne popije, s tem pa se misli alkohol. Če že ne gre brez njega, naj ga bo v dovoljeni meri, da bo zadovoljen tisti, ki ga uživa, njegovi najbližji in družba, ki bo z njim. S tem bo manj slabe volje v družini, posledično več smeha in zadovoljstva. Zatorej, veliko zabave, sreče in zadovoljstva, kar lahko doživite tudi z zmerno količino alkohola, ali brez njega.

                                                                                                        Mag. Bojan Macuh

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s