Odpiranje gospodinjskih naprav

[…]

»Zgodnjih hekerjev, ki jih je pred tridesetimi leti opisal ameriški novinar in poznavalec silicijeve doline Steven Levy v knjigi Hackers: Heroes of the Computer Revolution (1984), ni zanimal kriminal ali zlonamerno vdiranje v računalniška omrežja. Večinoma so bili programerji in inženirji, ki so hoteli spreminjati in izboljšati tedanje računalnike in jim dodati nove zmožnosti, ki jih proizvajalci niso predvideli. V tem prizadevanju so bili podobni ostalim zanesenjakom, ki so predelovali avtomobilske motorje ali jadrnice – le da so jih bolj zanimale programske vrstice in integrirano vezje.

Na neračunalniške hekerje so lani pomislili v ljubljanskem muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), saj so na 24. bienalu oblikovanja BIO 50 vključili tudi dva hekerska sklopa: hekanje gospodinjskih aparatov in motorne enote.

V obeh skupinah so se udeleženci ukvarjali z »zaprtimi« napravami: gospodinjskimi aparati, avtomobili in drugimi stroji, ki za delovanje potrebujejo motor. Za potrošniške izdelke je značilno, da so narejeni kot zaprti sistemi, ki jih ni mogoče odpreti (fizično ali programsko), popraviti ali prilagoditi. Razlogi za zapiranje so različni – od ekonomskih (cenejša proizvodnja, patenti, varovanje intelektualne lastnine) do uporabniških, saj proizvajalci trdijo, da so zaprte naprave bolj zanesljive in jih je laže uporabljati. Vendar ima zaprtost tudi ceno. Če je potrošniške izdelke ceneje zavreči kot popraviti, to pomeni večjo obremenitev za okolje, ukinjanje obrtniških poklicev (popravljavcev) in pasivnejše uporabnike, ki ne morejo spoznati svojih orodij.

Skupina oblikovalcev je na bienalu predstavila različne gospodinjske naprave, ki jih je mogoče odpreti, razstaviti, popraviti in preoblikovati. Pri delu so uporabili »izdelovalniška« orodja, ki vsakemu uporabniku omogočajo zasnovo in izdelavo sestavnih delov: odprte elektronske komponente in trirazsežno tiskanje. Upoštevali so zelo podobna načela kot računalniški hekerji, o katerih je pisal Levy: odprtost, prilagodljivost in sodelovanje, ki so zapisani tudi v hekerskih manifestih. Le tako se lahko oblikovalci in uporabniki naučijo, kako deluje določena tehnologija ali izdelek. Kakšne so njene pomanjkljivosti, skrite pasti ter njene prednosti, ki jih je mogoče izkoristiti, je pojasnil mentor skupine Tilen Sepič, tudi sam oblikovalec in zagovornik odprtokodne kulture.

Za Sepiča je hekanje industrijskih izdelkov zelo koristno za razumevanje širših družbenih vprašanj, saj oblikovanje in zasnova potrošniških izdelkov vedno odražata poslovne modele, ideologijo in interese proizvajalca. Gospodinjske aparate so namenoma zasnovali kot zaprte naprave, ki opravljajo samo eno funkcijo, so slabo izdelane in se pokvarijo po dveh letih. Proizvajalci za izdelke sploh ne ponujajo nadomestnih delov ali jih prodajajo za zelo visoko ceno, čeprav so proizvodni stroški minimalni. Veliko je tudi formalnih pritiskov, ki odvračajo uporabnike od spoznavanja in odpiranja naprav: vse strožji garancijski pogoji (vsak poseg pomeni izgubo garancije) ali zakonska prepoved spreminjanja programske opreme.

Ideja odprte kode in oblikovanja postaja še bolj pomembna zaradi hitrega uvajanja »interneta stvari« – naprav in tipal, ki so ves čas povezani v omrežje. Uporabniki nikoli ne morejo vedeti, kaj v resnici počne pametni mobilnik, hladilnik ali avtomobil: katere podatke zbira in komu jih pošilja. Hkrati prinašajo povezane naprave številna nova varnostna tveganja, saj hekerji ne vdirajo samo v računalnike, jedrske centrale in korporacije, ampak tudi v avtomobile, medicinske naprave, nosljivo elektroniko in pametna domovanja. Kljub zagotovilom proizvajalcev, da so njihovi zaprti izdelki popolnoma varni.«

[…]

Lenart J. Kučić v prispevku »Hoteli smo se odpeljati do njih in jim naložiti nekaj batin s krepelcem«

Vir: http://www.delo.si/sobotna/hoteli-smo-se-odpeljati-do-njih-in-jim-naloziti-nekaj-batin-s-krepelcem.html

Napotilo:
http://zofijini.net/ekologija_zastaranje/

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s