Otok rož

Ilha das Flores (Island of Flowers) (1989)

Video s podnapisi je na: https://dotsub.com/view/7b87560a-ff00-4d07-a809-7a466b1b2fa7

Transkript:

Ta film je resničen.

Otok rož res obstaja.

Bog ne obstaja.

Nahajamo se v predelu Belém Novo mesta Porto Alegre, v zvezni državi Rio Grande do Sul, na skrajnem jugu Brazilije. Natančneje smo na zemljepisni širini 30 stopinj, 12 minut, 30 sekund južno in zemljepisni dolžini 51 stopinj, 11 minut, 23 sekund zahodno. Sprehajamo se po nasadu paradižnikov. Pred nami stoji človeško bitje. V tem primeru Japonec. Japonci se od drugih ljudi razlikujejo po obliki oči, črnih laseh in značilnih imenih. Temu Japoncu je ime Suzuki. Človek je dvonožni sesalec, ki se od drugih sesalcev, kot so kiti ali dvonožcev, kot so kokoši, razlikuje po dveh osnovnih značilnostih: visoko razvitih možganih in upogljivih palcih. Visoko razviti možgani omogočajo človeku shranjevati, povezovati in razumeti informacije. Upogljiva palca človeku omogočata oprijemanje in s tem natančno ravnanje s predmeti. Visoko razviti možgani v kombinaciji s sposobnostjo oprijemanja s prsti so človeku omogočili, da je lahko na planetu dosegel številne izboljšave. Na primer…gojenje paradižnikov. Paradižnik je v nasprotju s kitom, piščancem in Japoncem, zelenjava. Paradižnik je sad družine rastlin razhudnikovk. V prehrambne namene se goji od 18. stoletja. Planet Zemlja letno pridela 61 milijonov ton paradižnika. Čeprav gospod Suzuki dela 12 ur na dan, pridela le majhen delež tega pridelka. Paradižnik se uporablja predvsem za prehrano človeka. Gospod Suzuki je Japonec, torej človeško bitje. Toda gospod Suzuki paradižnika ne goji za lastno prehrano. Paradižnik, ki ga gospod Suzuki pridela, dostavi in proda trgovini za denar. Denar je domnevno izumil Gig, kralj lidijskega kraljestva v Mali Aziji, ki je živel v 7. stoletju pred Kristusom. Jezus Kristus je bil Žid. Židje imajo visoko razvite možgane in upogljiva palca. Torej so človeška bitja. Do uvedbe denarja je ekonomija temeljila na neposredni menjavi. Težavnost menjave paradižnikov za kokoš, predvsem pa težave pri menjavi kita za kokoš, je bil glavni razlog za izum denarja. Od 3. stoletja pred Kristusom je bilo vse kar je človek naredil, kot sad združitve visoko razvitih možganov in upogljivih palcev, in vse živo in neživo na svetu – paradižniki, kokoši ali kiti -, mogoče menjati za denar. Da bi olajšali menjavo paradižnika za denar, so ljudje zgradili trgovine. Gospa Anete je dvonožec, sesalec in rimo-katoličanka. Ima visoko razvite možgane in upogljiva palca. Torej je človek. V trgovino je prišla, da bi med drugim zamenjala denar za paradižnik. Gospa Anete je denar zaslužila v zameno za delo, ki ga opravlja. Svoje visoko razvite možgane in upogljiva palca uporablja pri prodaji parfumov. Parfumi so tekočine ponavadi pridobljene iz cvetov, ki dajejo ljudem prijetnejši vonj. Gospa Anete ne pridobiva parfumov iz cvetov. Določeno količino parfumov v zameno za denar kupi pri izdelovalcu. Nato gospa Anete, od vrat do vrat, parfume prodaja za malo višjo vsoto denarja. Razlika med obema denarnima zneskoma se imenuje dobiček. Dobiček je bil nekoč katolikom prepovedan, danes pa je dovoljen vsem ljudem. Dobiček gospe Anete je manjši od dobička izdelovalca, vendar pa zadostuje za nakup paradižnika in prašičjega mesa – svinjine. Prašič je, kot človek in kit, sesalec, vendar štirinožni. Svinjino za hrano uporabljajo Japonci, Katoliki in drugi ljudje, ne pa tudi Židje. Hrano, ki jo je gospa Anete kupila z denarjem od prodaje parfumov pridobljenih iz cvetov, bo njena družina porabila v enem dnevu. Dan je čas, v katerem se Zemlja zavrti okoli svoje osi. Polovica dneva je opoldne, čas za kosilo. Družina je skupnost, ki jo tvorita poročena moški in ženska, skupaj z otroci iz tega zakona. Nekaj paradižnikov, ki jih je gospod Suzuki prodal trgovini in ki jih je gospa Anete kupila z dobičkom od prodaje parfumov iz cvetov, se je spremenilo v omako za svinjino. Eden teh paradižnikov se gospe Anete ni zdel dovolj dober za omako in je zato pristal v smeteh. Smeti proizvajamo ljudje z združenim delovanjem visoko razvitih možganov in upogljivih palcev, in kar po presoji človeka ni dovolj dobro za omako. Porto Alegre, ki ima več kot milijon prebivalcev, dnevno proizvede okoli 500 ton smeti. Smeti privabljajo razne klice in bakterije, ki povzročajo bolezni. Bolezni resno ogrožajo ustrezno delovanje človeškega organizma. Tudi ko ne povzročajo bolezni, je vonj in izgled smeti zelo neprijeten, zato smeti odlagajo na določena oddaljena mesta, kjer lahko nemoteno onesnažujejo, zaudarjajo in privabljajo bolezni. V mestu Porto Alegre se eno izmed odlagališč, kjer smeti lahko zaudarjajo, imenuje »Otok rož«. Otok je kopno obdano z vodo. Voda je tekočina brez vonja, okusa in barve, iz dveh atomov vodika in enega atoma kisika. Cvetovi so ponavadi dišeči in barviti reproduktivni organi rastlin. Iz dišečih cvetov izdelujejo parfume kot so tisti, ki jih je gospa Anete prodala, da si je lahko kupila paradižnik. Na tem »Otoku rož« ni veliko rož. Veliko pa je smeti, kot je paradižnik, ki ni bil dober za svinsko omako gospe Anete. Na otoku je tudi veliko prašičev. Paradižnik, ki ni bil dober za družinski obed gospe Anete, je lahko odlična hrana za prašiča in njegovo družino. Poudariti moramo, da ima gospa Anete visoko razvite možgane, medtem ko prašiči nimajo palcev, kaj šele oprijemljivih. Prašiči imajo zato lastnika. Lastnik prašičev je človek, ki ima visoko razvite možgane, oprijemljiva palca in denar. Za parcelo na »Otoku rož« je menjal majhen del svojega denarja in tako postal lastnik tega zemljišča. Parcela je zemljišče, ki ima lastnika in je obdana z ograjo. To zemljišče, ki je odlagališče smeti, so ogradili, da prašiči ne bi ušli ven in da drugi ljudje ne bi mogli noter. Delavci lastnika prašičev tukaj iz smeti odbirajo stvari, ki so organskega izvora in so primerne za prašičjo hrano. Organskega izvora je vse, kar je bilo živo – rastline ali živali. Paradižniki, kokoši, prašiči, cvetovi in papir so organskega izvora. Na primer, ta papir je šolarka Ane Luize Nunes, človeško bitje, uporabila za preizkus iz zgodovine na šoli Nossa Senhora das Dores. Preizkus iz zgodovine preverja zmožnosti človeških možganov za pomnjenje zgodovine. Na primer: »kdo je bil Džingiskan?«, »kako se imenujeta reki v Mezopotamiji?«. Spominjati se, pomeni živeti. Nekatere organske stvari, kot so paradižniki in zgodovinski testi, postanejo prašičja hrana. Kar ni bilo dovolj dobro za prašiče, bo za hrano žensk in otrok. Ženske in otroci so človeška bitja z visoko razvitimi možgani in oprijemljivima palcema, ampak so brez denarja. Nimajo lastnikov, še huje pa je, da jih je veliko. Delavci, ki delajo za lastnika prašičev jih zato razvrstijo v skupine po deset in jim dovolijo, da pridejo za ograjo. Ko so znotraj ograje, lahko vzamejo hrano, ki po mnenju delavcev ni primerna za prašiče. Delavci, ki delajo za lastnika prašičev vsaki skupini dovolijo, da za ogrado ostane pet minut in nabere organske stvari. Pet minut je tristo sekund. Od leta 1958 je ena sekunda enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda atom cezija. Cezij je neorganska snov, ki so jo našli v smeteh v mestu Goiânia. Paradižnik, ki je rasel pri gospodu Suzukiju in bil za denar prodan trgovini, ki ga je gospa Anete kupila z zaslužkom od parfumov iz cvetov in ki ni bil dovolj dober za svinjsko omako niti za prašiče, je zdaj na voljo ljudem na »Otoku rož«. Kar ljudi v vrsti za hrano uvršča nižje od prašičev je, da nimajo ne denarja, ne lastnika. Človek se razlikuje od drugih živih bitij po visoko razvitih možganih, upognjenih palcih in ideji svobode. Svoboda je stanje tistih, ki uživajo svobodo. Svoboda je beseda, ki hrani sanje človeštva; nihče je ne zna pojasniti, vendar jo vsak razume.

Ta film je v resnici naredil Jorge Furtado.

Zadnji citat je v resnici vzet iz pesnitve »Romanceiro da Inconfidéncia«, Cecilia Meirelesa.

Glasba je v resnici vzeta iz albuma »O Guaraní«, Carlosa Gomesa.

Gospa Anete je v resnici Irene Schmidt.

Gospod Suzuki sta v resnici Gosei Kitajima in Takehiro Suzuki.

Hiša gospe Anete je v resnici hiša Mercedes in Gilberta Assisa.

Veliko slik je v resnici slik otoka »Marinheiros«, ki je od »Otoka rož« oddaljen dva kilometra.

Vse ostalo je res.

Prevedla Andreja Kamplet

Prevedeno v sklopu prevajalske prakse društva Zofijini ljubimci (www.zofijini.net)

Podnapisi:
Podnapis (opensubtitles.org)

Napotila:
https://en.wikipedia.org/wiki/Isle_of_Flowers
http://www.imdb.com/title/tt0097564/?ref_=fn_al_tt_1
https://dotsub.com/view/7b87560a-ff00-4d07-a809-7a466b1b2fa7
https://vimeo.com/53862971
https://www.youtube.com/watch?v=amg08t0TQOY

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s