Totalitarizem potrošništva

Zbornik prispevkov na drugi mednarodni filozofski konferenci o Sørenu Kierkegaardu

Pri KUD Apokalipsa v Ljubljani je o drugi mednarodni filozofski konferenci o danskem filozofu Sørenu Kierkegaardu s poglavitno temo Kako se izogniti totalitarizmu potrošništva: etika drugosti z “zgodovinskega izhodišča” izšel obsežen zbornik Totalitarizem potrošništva. Uredil ga je organizator konference, prevaja­lec Kierkegaarda iz izvirnega dans­kega jezika, filozof in pesnik Primož Repar. Urednik v uvodu z zadovoljstvom ugotavlja, da je Slovenija z velikim korakom vstopila v središče intelektualnega in raziskovalnega vrenja v Srednji Evropi – v Ljubljani so namreč ustanovili Kierkegaardov inštitut, ki se je sčasoma tesno povezal s sorodnima inštitutoma v Nitri in Pragi, s Kierkegaardovim kabinetom v Budimpešti in krogom v Torontu. Izbrana tema naj ne bi prinesla le kritike po­trošniškega totalitariz­ma, temveč tudi iskanje pozitivnega preboja iz te ujetosti. Sodobnosti ne obvladuje samo globalni kapital, temveč tudi bre­zobzirna kulturna indus­trija, ki povzroča razkroj same kulture z izrekan­jem laži in izvajanjem množične prevare. Repar zaupa v upor in moč de­javnega posamičnika in v njegov subjektivni poseg v svet dejanskosti ter meni, da je prav Kierke­gaard tisti, ki opozarja, da se sodobni človek spreminja v predmet in blago ter izgublja človečnost.

Zbornik prinaša vrsto pomembnih prispevkov. Makedonska filozofinja Jasna Koteska se poglablja v ideologijo izbire in potrošništva v Kierkegaardo­vem delu Ponovitev, v katerem mislec v jedru povzame celotno ideološko zgodbo potrošništva in torej družbe­no zahtevo, daje treba trošiti. Avtorica pravi, da ljudje že dolgo niso več le po­trošniki, temveč morajo tudi poskrbeti za propagiranje tistega, kar so potroši­li, in tako je pošastni krog videti še strašnejši zaradi uniformnosti, ki ta krog oblikuje, uniformnost pa ni nič drugega kot totalitarizem.

V nasprotju s Kierkegaardovim razumevanjem religioznega Andrej Ule meni, da je vsak človek nezav­edni sodnik samemu sebi, ta sodba pa ves čas poteka tako, da si oblikuje svojo lastno podobo in podobo svo­jega življenja v zrcalu duha, ki živi v njem in je neke vrste neoprijemljiv in nepredmeten Prijatelj. Cvetka Hedžet Toth Kierkegaarda imenuje vitez subjektivnosti; prepričana je, da je celota njegove misli uperjena v življenje in nikakor ne proti njemu. Odločitev za resnico je povezana z zmožnostjo za svobodo, danski mislec pa pravzaprav ponuja enačaj med njima. Očitno je treba poiskati nove, subjektivne oblike preživetvenih mehanizmov, ki bodo ljudi ohranjali v času terorističnega vzpona religioznih idej.

Kanadski filozof Abrahim H. Khan ponuja varovala pred napačnim ra­zumevanjem Kierkegaardove filo­zofije in poudari, da je danski filozof nedvomno prispeval h globljemu ra­zumevanju eksistencialnega obrata v filozofiji. Tri zahteve za eksistencial­ni vzpon so naslednje: vsak človek je zmožen psihičnega procesa refleksije svoje pretekle eksistence, ki omogoča odgovor na vprašanje o osebnem bi­vanju; človeško mišljenje primarno ra­zlikuje med tem, kako je povedano in kaj je povedano; človek sam zase ne more narediti ničesar, čeprav je sam svoja dolžnost izpolnitve.

Andrina Tronkli Komel se zaustavi pri Kierkegaardovem razmišljanju o Abrahamovem žrtvovanju sina Izaka, primerja spoznanja iz Svetega pisma in Korana, analizira judaizem, krščan­stvo in islam ter omeni tudi odnos med Palestinci in Izraelci v današnjem času. Primož Repar se loti obravnave Kierkegaardove prakse med eksisten­cializmom in feminizmom, ker je pre­pričan, da je Kierkegaard dragocen za današnje feministično preučevanje. Njegove tr­ditve primerja s pisan­jem Simone de Beauvoir, opozarja na razlike, pri obeh pa je pomembno poudarjanje posamezni­ka (posameznice) in njegove svobode.

Stanislava Repar kritično razmišlja o položaju samozaposlen­ega tako imenovane­ga brezdomca v kulturi. Zaradi kapitalistične logike postajamo talci preteklosti, dolžniki prihodnosti in izgnanci iz sedanjosti (obeh spolov). “Natančno vemo, kaj nas bo doletelo, kljub temu ostajamo, kot da smo uroče­ni ali zamrznjeni, in delujemo znotraj tega razčlovečenega mehanizma oziro­ma te smrtonosne civilizacijske dirke.”

V zborniku objavljajo še: Valen­tin Kalan, Goran Starčevič, Janez Vodičar, Iztok Osojnik, Daniela Kuh­nova, Miroslav Micov, Peter Kondrla, Žarko Paič, Bojan Žalec, Tomaž Mikelj, Katarina Valčova, Roman Kralik, Michal Valčo, Uroš Milič, Joaqim Fer­nandez-Dispaux, Martina Pavlikova in Tadej Maserko. Na koncu je dodana fotoreportaža Aleša Košute. Resna in zavezujoča vsebina zbornika je tako ne­koliko nevtralizirana z duhovitimi in iskrivimi napisi pod slikami (pršut se reže s filozofsko natančnostjo, debata je vroča, tudi jaz te imam rad, plešemo pa še lahko, moderator ni matador).

Zbornik Totalitarizem potrošništ­va nadaljuje serijo izdaj, ki so jih začeli izdajati poleti 2013, takoj po končanem četrtem mednarodnem filozofskem simpoziju Miklavža Ocepka, pokojnega slovenskega filozofa, ki se je ob dvesto­ti obletnici rojstva Stirena Kierkegaarda posvetil njegovi misli. Delo se bo nadal­jevalo. Danski filozof ostaja navdih za kritično in ustvarjalno premišljevanje o sodobnem svetu – kriznih žariščih, nasprotjih, zapletih in domnevni ali resnični brezperspektivnosti.

Marija Švajncer

Izvirno objavljeno v Večeru, v ponedeljek, 4.4.2016

Vir: http://www.vecer.com/totalitarizem-potrostnistva-6206331

Napotilo:
KUD Apokalipsa
http://www2.arnes.si/~ljapokal1/

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s