Življenje s spletom: še nikoli tako enostavno kot danes

Ni vse, kar je na internetu, zlato. Kako lahko splet vpliva na vas, ne da bi to sploh opazili?

Kar zagotovo veste, je to, da internet že vrsto let vpliva na vaše življenje. Ne veste pa morda tega, da vpliva bolj, kot si mislite ali opazite, na to, kaj (iz)veste in česa ne, ter čemu lahko verjamete in čemu ne. Včasih tudi skozi razprave, ki se zdijo na meji verjetnega ali pa to celo so.

[…]

Moč bogatih

Drugo svetovno vojno je sprožila kriza. Visoka brezposelnost, korupcija, razslojenost družbe, lakota so pripeljale do vzpona skrajnih nacionalistov. A ko se je vojna končala, je bila večina teh predvojnih težav še tukaj, ali pa zaradi vojne še bolj. Američani so vse sile usmerili v procesiranje hrane, temelječe na poceni ogljikovih hidratih. Posledica? Cena hrane je drastično padla, lakote je bilo manj. Rojevala so se nova delovna mesta. Poljščine so rodile bogateje kot kadarkoli do tedaj. Amerika pa je veliko stavila na proizvodnjo hrane.

Leta 1965 je James M. Schlatter med iskanjem zdravila proti čiru na želodcu po naključju odkril aspartam, danes najbolj razširjeno umetno sladilo na planetu. Tudi aspartam je posledica ameriških “inovacij” v prehranski industriji. Sprva ga je izdelovalo ameriško podjetje G. D. Searle, leta 1984 pa je to postalo del korporacije Monsanto. Aspartam je danes tako razširjen (pred 22 leti so potekle patentne pravice in ga sedaj izdelujejo mnogi proizvajalci po celem svetu), da so se v ZDA odločili, da ga ni treba več omenjati na deklaracijah. Po spletu je dostopnih kopica raziskav o njegovi škodljivosti: da povzroča raka, debelost, visok pritisk …, a navzlic temu je potrošnja umetnih sladil velika. Komu torej zaupati? Raziskavam na spletu, za katere se kdaj ve, kdaj pa ne, kdo jih v resnici plača? Ali prehranski industriji? Ta je – podobno kot farmacevtska – eden tipičnih primerov velikih in bogatih industrij, ki lahko, ker imajo denar, svojo “resnico” prodajajo tudi tako, da potrošnika na spletu bombardirajo z objavami v svoj prid. Odkrito (z objavljanjem oglasov, denimo) in prikrito, denimo tako, da skrito sodelujejo v razpravah na forumih in socialnih omrežjih ter skušajo usmerjati razpravo točno tja, kamor želijo. Ko potrošnik začne verjeti, ga imajo, a ta bržkone niti ne zazna, da je tarča natančno odmerjenega marketinga, katerega prvi cilj ni resnica, ampak prodaja izdelka.

Prispevek v celoti na: http://www.vecer.com/zivljenje-s-spletom-se-nikoli-tako-enostavno-kot-danes-6254277

Zvone Štor

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s