Category: Javno pismo

»Naša super hrana«

Spoštovani gospod minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan

V zadnjih dneh sva opazila oglaševalski video v okviru kampanje “Naša super hrana”, ki ga je začela predvajati RTV Slovenija in ga financira Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano. Govoriva o oglasu “Naše super meso – naša super hrana”.

Res je, da se zdijo besede v oglasu skrbno izbrane, pa vendar so za nepozorne gledalce precej zavajajoče. Da so skrb rejcev, uravnotežena naravna krma in najvišji standardi predelave zagotovljeni, kot je rečeno v dvajset sekundnem oglasu, verjameva, da pristojni organi dobro bdijo nad nadzorom. Verjetno je tudi res, da je oglaševano meso odličnega okusa in kakovosti. Zagotovo pa se ne strinjava z drugim delom oglasa.

Drugi del namreč pravi, da je meso pomemben vir beljakovin, ki jih naš organizem potrebuje za normalno rast, razvoj in delovanje in naj bo zato del naše uravnotežene prehrane. Res je, da je v mesu veliko beljakovin, po nekaterih študijah in današnjemu vsakodnevnemu večkratnemu uživanju mesa celo preveč, zagotovo pa ni meso edini vir esencialnih beljakovin in zato potreben kot del naše uravnotežene prehrane. Še več, Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2015 uvrstila mesne izdelke med možne in zelo verjetne povzročitelje več tipov raka. Nedopustno se nama zdi, da ministrstvo in država, zavoljo večje prodaje mesa, ki ga že tako preko kmetijskih subvencij podpiramo vsi davkoplačevalci, na račun davkoplačevalskega denarja financira oglase, in to na televiziji, ki jo plačujemo davkoplačevalci, zavaja svoje državljane, da naj bo meso del uravnotežene prehrane. Davkoplačevalce omenjava večkrat, saj hočeš nočeš moramo vsi državljani plačevati davke tudi za živinorejo, čeprav nas je med njimi sedaj že velik delež, ki živinoreje v nobeni obliki ne podpiramo ali pa vsaj ne podpirajo in ne kupujejo mesa in mesnih izdelkov, davke v ta namen pa moramo vseeno plačevati. Nadalje, Svetovna zdravstvena organizacija je že pred leti izjavila, da je veganska prehrana, torej prehrana, ki ne vsebuje sestavin živalskega izvora in s tem seveda tudi ne mesa, lahko povsem uravnotežena prehrana za vse ljudi, tudi otroke, nosečnice, starejše, doječe matere ter športnike.

Medtem, ko se svet bojuje proti poplavam, sušam, neurjem in ostalimi posledicami onesnaževanja okolja, ki najbolj prizadene kmetijstvo, eden glavnih krivcev onesnaževanja pa je živinoreja, kar so potrdili tudi Združeni narodi, pa se nama zdi absurdno, da ravno Ministrstvo za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo spodbuja, financira in morda celo zavaja potrošnike k še večjemu nakupovanju izdelkov, ki uničujejo naš planet. Po izračunih Svetovne zdravstvene organizacije bi z naravnimi viri, potrebnimi za prehrano enega vsejeda, lahko nahranilo 7 vegetarijancev ali 20 veganov. Naj navedeva še samo nekaj izjav Združenih narodov:

70 % amazonskega pragozda izsekajo zaradi živinoreje (pašniki, soja, žito za živino),
živinoreja povzroča bistveno več toplogrednih plinov kot vsa prometna infrastruktura skupaj. V to ni vštet ribolov, ki je energijsko veliko bolj potraten. Poleg tega bi z ukinitvijo živinoreje zmanjšali tudi onesnaževanje prometnega sektorja,
1/3 kopnega se je spremenila v puščavo, glavni razlog za to pa je živinoreja,
živinoreja je eden največjih onesnaževalcev pitne vode (pridelava hrane za živali, odpadki, gnoj),
živinoreja je eden največjih razlogov za degradacijo zemlje,
živinoreja je glavni vzrok za uničevanje živalskih vrst (uničevanje ekosistemov).

Predlagava, da se omenjeni oglas umakne iz naših televizijskih zaslonov in se v prihodnje promovira kmetijske pridelke (sadje in zelenjavo), ki ne škodujejo zdravju državljanov, ne uničujejo našega okolja v takšnem obsegu kot mlečna, mesna in jajčna živinoreja, ter nimajo za posledico izkoriščanja živali. Ministrstvo naj ta sredstva raje nameni k ozaveščanju ljudi o prednostnih uživanja sadja in zelenjave ter skrbi za zdrav življenjski slog, kot je ne kajenje, ne pitje alkohola, več gibanja, uživanju manj izdelkov, ki vsebujejo predelan sladkor ter uživanju več sveže pripravljenih obrokov, namesto že vnaprej pripravljenih jedi. Če vi, kot minister, menite, da se že dovolj dela na teh področjih, ta sredstva raje namenite Ministrstvu za zdravje, da jih bo to ministrstvo porabilo k spodbujanju bolj zdravega načina življenja ali pa Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, kjer bodo mlajše generacije učili o pomenu ohranjanja okolja in samooskrbi ter jih naučili, kako si pripraviti zares zdrave obroke.

Vljudno vas prosiva, spoštovani minister mag. Židan, za vaše mnenje glede najine dobronamerne pobude.

Prijazen pozdrav,

David Zorko,
Jure Poglajen

Krška vas, 29. 9. 2017

V vednost:

1. Vlada RS, kabinet predsednika vlade
2. Ministrstvo za zdravje
3. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Napotilo:
http://vegan.si/clanki/meso-je-superhrana-vsiljevanje-ideologije-davkoplacevalcu-z-davkoplacevalskim-denarjem/

Advertisements

Maribox: Smo meščani “trotli”, ki jim lahko prodaš karkoli?

Pismo bralcev: Kje sta nekdanja komisija za vizualne komunikacijske objekte, kje je urbanistična komisija?

Ob članku o spremembi imena in upravljavca nekdaj najbolj markantnega obdravskega objekta nekdanjega kinematografa Kolosej se v skladu s sloganom oglaševalca na njegovi reprezentančni južni fasadi poraja nekaj resnično “izjemnih novosti”. V članku upravljavci ponavljajo, kako so črni škatli vdihnili novo vsebino, tehnologijo in program, pri tem pa pozabijo omeniti, da so južni fasadi te iste škatle nadeli tudi novo podobo. Ob vsem spoštovanju do snovalcev programa in globokem poklonu ob nameri obuditi poleg komercialne filmske ponudbe tudi umetniško pa žal ne morem mimo tihega posilstva, ki ga taisti upravljavec vrši nad mestnim obrečnim prostorom. Licemerje se imenuje pojav, ko se sklicuješ na občudovanje “markantne črne škatle”, hkrati pa ji spremeniš četrtino fasade v ogromen oglas pretežno bele barve, o čemer v omenjenem članku ni govora. Prostitucija obrečnega prostora pa se imenuje aktivnost, ko vstopajočemu v mesto sporočaš: “Ta fasada bi lahko nosila tudi vaš oglas, oglasite se, smo največji na levem bregu in ob najprometnejši vpadnici v mesto, vseeno nam je za arhitekturo zadaj.”

Nadaljevanje na: http://www.vecer.com/maribox-smo-mescani-trotli-ki-jim-lahko-prodas-karkoli-6263145

Andrej Šmid, arhitekt, Maribor

Vizualizacija odprtega pisma

OGLEDALO / A MIRROR

  • Dokler za nas šivajo naša poceni oblačila, je ok.
  • As long as they are sewing cheap clothes for us, it’s ok

  • Dokler za nas izsekavajo svoje gozdove, da imamo kozmetiko s palmovim oljem, je ok.
  • As long as they are cutting out their forests so that we have our cosmetics with palm oil, it’s ok.

  • Dokler za nas izkopavajo strupene kovine za naše i-phone, i-pade in laptope, je ok.
  • As long as they are extracting toxic metals for our i-phones, i-pads and laptops, it’s ok.

  • Dokler za nas črpajo nafto, da se peljemo na izlet za konec tedna, je ok.
  • As long as they are pumping oil so that we have our weekend trips, it’s ok.

  •  Dokler za nas delajo kot sužnji na plantažah kave in kakava, da imamo svoj sladki greh, je ok.
  • As long as they are slaving away on cocoa and coffee plantations so that we have our sweet sin, it’s ok.

  • Dokler umirajo nekje daleč, da imamo mi stvari, ki so nam samoumevne, je ok.
  • As long as they are dying somewhere far away so that we can have the things we take for granted, it’s ok.

  •  Samo da niso pred našimi očmi.
  • Just so long as it is not in front of our eyes.

  • Samo da se nam z njimi ni treba soočiti.
  • Just so long as we don’t have to face them.

  • Samo da se nam ni treba soočiti s samimi sabo.
  • Just so long as we don’t have to face ourselves.

 Arne Hodalič

Vir: http://www.arnehodalic.com/vizualizacija-odprtega-pisma/

Toliko je na kocki

Najprej: nekdanja predsednica slovenske vlade nikoli ni kazala posebnega zanimanja za energetiko, zato odsotnost posebne energetske vizije v njenem nastopu v evropskem parlamentu ne preseneča. A od visoke politike smo že vajeni, da prestiž pogosto prevlada nad vsebino.

Kakorkoli. Vodstvo nove evropske energetske politike čakajo mnogi izzivi. Evropska unija je močno odvisna od uvoza energentov. 53 odstotkov energije, ki je porabimo v EU, namreč prihaja iz tujine, zanjo pa letno plačujemo 400 milijard evrov. Evropska unija je odvisna od ruskega plina, bližnjevzhodne nafte, od ameriškega premoga, po novem pa morda tudi plina. Vsakršen poseg, ki bi želel izboljšati uvozna razmerja Evropske unije, bi stopil na prste velikim igralcem, ki služijo z ohranjanjem statusa quo. Prihodnja energetska varnost unije je močno odvisna od evropske politike na tem področju.

Rusko-ukrajinska kriza je Evropsko unijo ponovno spomnila, kako ranljiva je, ko gre za oskrbo z energijo. S približevanjem zime bodo Evropejci vedno bolj izpostavljeni potrebi po ogrevanju na plin, tleča ruska grožnja z morebitnim izklo­pom dobave plina pa bo vedno bolj izrazito barvala stališče EU do rusko-ukrajinskega vprašanja. Na drugi strani imamo ameriški gospodarski interes, ki želi povečati ameriško prodajo plina in premoga v Evropski uniji in sorazmerno oslabiti vpliv Rusije. ZDA spodbujajo Evropsko unijo k “diverzifikaciji dobavnih poti”, kar bi pomenilo menjavo dobaviteljev plina v prid interesom, ki so blizu ZDA.

V ozadju energetskih razprav, daleč od oči javnosti, so interesi velikih evropskih energetskih podjetij. Velikani, kot so nemški E.ON, francoski GDF Suez in italijanski ENEL, velik del svojega trgovanja gradijo na uvozu plina in premoga v Evropsko unijo. Vsakršno zmanjševa­nje uvoza neposredno poseže v njihove interese. Analiza Evropske komisije kaže, da lahko EU z ambicioznimi cilji pri obnovljivih virih energije (OVE) in energetski učinkovitosti (URE) do leta 2030 zmanjša porabo plina za 29,5 odstotka. V primeru, da ambicij na tem področju ne bo, bo Evropska unija ohranila visoko energetsko odvisnost še naprej. Tega se veliki dobavitelji energije zelo dobro zavedajo, zato so oblikovali posebno skupino pritiska, tako imenovano skupino Magritte. Obnovljivi viri energije so se namreč v zadnjih letih močno okrepili skoraj povsod po Evropi, zato skupina Magritte evropske voditelje močno lobira proti ciljem, ki bi še okrepil položaj OVE in URE. Podjetja, ki sestavljajo skupino Magritte, se niso prilagodila novim trendom v energetiki, ki pomenijo povečevanje investicij v obnovljive vire, ampak ohranjajo oligopol v klasični energetiki, ki temelji na premogu, plinu in jedrski energiji.

Obnovljivi viri energije predstavljajo velik poseg v uveljavljena razmerja sil v energetiki. Nemčija je denimo postala prva velika evropska država, kjer so obnovljivi viri postali glavni posamezni vir energije in predstavljajo že 27,7-odstotni delež. Italija je v zadnjih letih pomnožila število sončnih in vetrnih elektrarn, tako da so obnovljivi viri energije v prvih osmih mesecih tega leta predstavljali že okoli 40 odstotkov elektro proizvodnje. V Španiji je vetrna energija predstavljala največji delež v proizvodnji mešanici na področju elektrike. Po podatkih Evropske komisije je sektor obnovljivih virov energije do leta 2011 v Evropski uniji ustvaril med 800.000 in 1,2 milijona novih delovnih mest. Sončne in vetrne elektrarne se z ekonomijo obsega sčasoma cenijo, s tem pa postajajo vse bolj zaželena energetska izbira tudi brez subvencij.

Kljub temu da so govori evropskih politikov polni besed o zeleni rasti, obnovljivih virih, pametni rabi energije ipd., o tem je kar nekaj pozitivnih besed izrekla tudi Alenka Bratušek, države Evropske unije še vedno vsako leto namenjajo ogromna sredstva klasičnim proizvajalcem energije. Po podatkih Evropske komisije, ki so pricurljali v javnost, sta v letu 2011 fosilna in jedrska industrija skupaj prejeli 60 milijard evrov subvencij, kar je dvakrat več, kot so jih v istem letu prejeli proizvajalci obnovljivih virov.

Evropska unija se je zavezala, da bo do leta 2020 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov (TGP) za 20 odstotkov, do leta 2050 pa za 80-95 odstotkov. Trenutno so v zaključni fazi razprave o ciljih za leto 2030, o katerih bodo voditelji držav članic Evropske unije odločali čez dva tedna. Na mizi je predlog: 40-odstotno zmanjšanje TGP, 27-odstotni delež OVE in 30 odstotkov URE. Ali bodo takšni cilji sprejeti, je v veliki meri odvisno od razpleta energetskega boja med različnimi igralci.

Jedrski lobi želi zgolj TGP-cilj, kar bi omogočilo prostor za gradnjo dodatnih jedrskih elektrarn. Premogovniški lobi ne želi novih ciljev, ker bi pomenili omejevanje premogovništva in gradnje termoelektrarn. Plinski lobi si ne želi previsokih ciljev na področju energetske učinkovitosti, ker manjša poraba energije pomeni manjšo porabo plina. Tega se zaveda vsak, ki je že posegel po vsem znanem URE-ukrepu, menjavi oken ali krepitvi izolacije hiše. Okoljevarstvene organizacije si prizadevajo za vse tri cilje. Več obnovljivih virov energije namreč pomeni več domače proizvodnje, ki ne onesnažuje okolja. Manjša poraba zmanjšuje potrebo po proizvodnji energije, zmanjšuje onesnaženost zraka in omogoča hitrejše zniževanje izpustov CO2.

Evropska energetska politika je rezultat boja mnogoterih interesov, ki nikakor ne kažejo v isto smer. Miguel Arias Cañeta je kandidat za komisarja za energijo in podnebne spremembe. Zaradi lastniških deležev v fosilni industriji ga je Sunday Times poimenoval “señor petrolhead”. Proti njegovemu imenovanju so aktivisti zbrali že 560 tisoč podpisov. Bo tisti, ki bo v Evropski komisiji vodil energetsko politiko, zmogel manevrirati med posebnimi interesi in ohranjati občutek za javno dobro? Evropska energetika potrebuje močno vodstvo, ki bo sposobno hladno slediti javnemu interesu in se upreti parcialnim interesom teh ali onih energetskih lobijev. Bo naša nekdanja predsednica vlade kos tej nalogi? Bi bila kos tej nalogi? V podnebno-energetski politiki je toliko na kocki!

Dejan Savić, zastopnik za energetsko politiko, Greenpeace v Sloveniji

Vir: http://nov.vecer.com/clanek.aspx?id=201410086064727

»Zajebavanje«

Banksy je anonimen angleški ulični umetnik in aktivist, katerega kult je osnovan na proti-sistemskih in uporniških umetniških delih. Banksy je umetnik, ki izziva prevladujoči »status quo« in ljudi sili k razmišljanju. Ob tem, da je eden najbolj znanih umetnikov na svetu, njegova identiteta ostaja neznana. Njegova dela se zadnjih deset let pojavljajo po številnih zidovih večjih mest sveta.

Besedilo stripa je vzeto iz »Pisma o oglaševanju«, izvirno objavljenega v Banksyevi knjigi »Cut It Out« iz leta 2004. Strip je delo avstralskega ilustratorja Gavina Aunga Thana in je nastal v sklopu spletnega projekta Zen Pencils, bloga, na katerem posamezne navdihujoče citate preobraža v formo stripa.

Banksy

Vir: http://zenpencils.com/comic/155-banksy-taking-the-piss-explicit/

Napotila:
Uradna Banksyeva spletna stran
http://banksy.co.uk/
Banksyevo pismo o oglaševanju
http://lit.genius.com/Banksy-letter-on-advertising-annotated
Gavin Aung Than
http://gavinaungthan.com/