Category: Odpadki

Dan brez nakupov bo – pridruži se!

Vabimo vse, ki bi radi sooblikovali obeleženje dneva brez nakupov (23. november 2018), da se nam pridružijo v FB skupini Dan brez nakupov.

Na prvem strateškem srečanju smo oblikovali začetne smernice. Če vas zanima več in bi se nam pridružili, nam pišite ali pa se pridružite skupini, kjer bomo razmišljali o kampanji. V kolikor kanala FB ne uporabljate pa nam pišite na ziva@focus.si. Vabimo vse, ki se vam zdi smiselno na ta način opozoriti na brezglavo in prekomerno potrošništvo, da se nam pridružite in podelite svoje ideje, misli, predloge…

Letos bomo dan brez nakupov obeležili 23. novembra. To je med drugim odgovor na znižanja in zapravljanje na črni petek, s katerim se že začne tudi najbolj potrošniški mesec v letu.

Lani smo v Poligonu organizirali razpravo z zanimivimi sogovorniki, ki so se strinjali, da je ta dan pomemben v sklopu opozarjanja na škodljive posledice potrošništva, kot ga poznamo danes. Kdo vse je sodeloval in kaj so gostje povedali, lahko pogledate tukaj.

Pri načrtovanju aktivnosti si želimo sodelovanja in idej čim širšega kroga ljudi. Med drugim bi radi nadaljevali z idejo iz lanskega leta, ko nismo zgolj pozivali k temu, da je v prvi vrsti treba trošiti manj, temveč smo tudi predstavljali iniciative, ki ne vključujejo trošenja. Na ta dan so se zvrstili različni dogodki, kot so izmenjevalnice, odprta je bila knjižnica reči, popravljalnica in še kaj.

Tematsko številko glasila Etični potrošnik si lahko preberete tukaj. Vabimo vas, da nas spremljate tudi na FB.

Video zapis ulične akcije, pa si lahko pogledate tukaj.
Kartica 100% popust
Kartica “Volk in ovčke”

Obenem bi se radi ob tej priložnosti ponovno zahvalili vsem bivšim, sedanjim in prihodnjim prostovoljcem in prostovoljkam, ki so in bodo soustvarjali ta dan.

VSI, KI SI ŽELITE SODELOVATI LETOS STE VABLJENI, DA SE NAM PRIDRUŽITE … saj veste – več glav več ve!!!!!

Vir: http://focus.si/dan-brez-nakupov-bo-pridruzi-se/

Advertisements

Umazane skrivnosti mode

Stacey Dooley preiskuje

Stacey Dooley Investigates: Fashion’s Dirty Secrets (BBC, 2018)

Nekateri trdijo, da je industrija oblačil drugi največji onesnaževalec na svetu. Stacey Dooley sooči potrošnike na eni od nakupovalnih ulic v Glasgowu, z nekaj neprijetnimi resnicami o pravkar kupljenih oblačilih.

Novinarka Stacey Dooley za dokumentarno oddajo BBC-ja potuje po svetu, da bi odkrila skrite stroške naše odvisnosti od hitre mode. Na svoje oči se prepriča, kako strupene kemikalije, ki jih uporablja industrija oblačil, onesnažujejo vodne tokove, od katerih so odvisni milijoni ljudi.

Priča je nekdanjemu Aralskemu morju, nekoč enemu največjih zalog sveže vode, ki se je danes skoraj v celoti spremenilo v prah. Tovrstna šokantna odkritja vas bodo napeljala, da boste naslednjič dvakrat premislili ali res potrebujete kak nov kos oblačila.

Posnetek na: https://www.bbc.co.uk/programmes/p06n27x3

Več na: https://www.bbc.co.uk/programmes/b0bn6034

Visoka cena poceni oblačil

Zgodba o moči in revščini

Bangladeš. Ena od tovarn, kjer izdelujejo oblačila »hitre mode«. Dnevno plačilo: manj kot tri dolarje na dan. Shima Akhter na začetku svoje »kariere« – pri dvanajstih letih – zasluži 10 dolarjev na mesec. Ko z drugimi delavci zahteva boljše pogoje dela, jih brutalno pretepejo s palicami, škarjami in z njihovimi glavami tolčejo ob steno. V drugi podobni tovarni v Kambodži uporniške delavce enostavno postrelijo. To je le ena od črnih plati cenovno dostopne mode tekstilne industrije, na katero opozarja dokumentarni film Prava cena.

Na leto svetovna tekstilna industrija izdela 80 milijard novih kosov oblačil, večji del teh nastaja v državah v razvoju, opozarja Živa Lopatič, vodja pravične trgovine 3Muhe in soustanoviteljica zadruge Buna, ki slovenski trg zalaga s slovenskimi pravičnimi izdelki. Oblačila nastajajo v tako imenovanih potilnicah (angl. sweatshops), kjer jih v Bangladešu, Kambodži, Indiji, Vietnamu, na Kitajskem in drugod izdelujejo v težkih in nevarnih delovnih pogojih, v 16-urnem delovniku in za nekaj centov na uro. Prav to temno plat zgodbe o oblačilih, ob tem pa tudi o njihovem vplivu na okolje in zdravje, jasno prikazuje tudi dokumentarni film iz leta 2015 z naslovom Prava cena (The True Cost).

Sporočilo, ki ga prinaša ekranizacija zgodbe o moči in revščini, je: odločitev o izbiri naj ne bosta le cena in stil, temveč tudi etika. Pri majici, ki stane pet evrov, je namreč nekdo razliko do 20 ali več evrov plačal s slabimi delovnimi pogoji in uničevanjem okolja. Kakovostna in pravična oblačila zato ne morejo biti poceni. Obenem sogovornica še poudarja: »Ob govoru o suženjskih delovnih pogojih tekstilnih delavcev v državah v razvoju je mogoče pogosto slišati argument, da kljub vsemu ti vsaj imajo delo. Pa je to res kriterij, glede na to, da govorimo o ljudeh, ki za tri dolarje na dan delajo v težkih in nevarnih pogojih? Večina od nas je prepričana, da si za svoje delo zaslužimo pravično plačilo.«

Nadaljevanje na: http://www.viva.si/Psihologija-in-odnosi/15036/Visoka-cena-poceni-oblačil

Neža Mrevlje

Napotila:
Elektrarna s sežiganjem H&M oblačil nadomešča premog
http://www.mladina.si/183017/elektrarna-s-seziganjem-h-m-oblacil-nadomesca-premog/
Prava cena mode
https://tehtnica.wordpress.com/2016/01/18/prava-cena-mode/
Hitra moda
https://tehtnica.wordpress.com/2016/02/24/hitra-moda/

Pridelujemo hrano, da nahranimo podgane?

V medijih pogosto zakroži ocena, da kar tretjina svetovne hrane konča v smeteh. V Evropski uniji je lani nastalo poročilo, ki ugotavlja, da Evropejci na leto zavržemo kar 88 milijonov ton hrane, kar je vrednostno enako 143 milijardam evrov. Del hrane se izgubi na vsakem koraku, daleč največ pa je zavrže končni potrošnik; v EU 46,5 milijona ton.

Če omenim krizo iz prejšnjega desetletja, se nam misli takoj usmerijo k finančni krizi, ki se je začela s propadom investicijske banke Lehman Brothers septembra 2008, a to pomeni, da smo lahko srečni, da živimo v tem delu sveta. Za tiste manj srečne se je izjemno huda kriza začela že vsaj leto prej; od konca leta 2006 do sredine 2008 so namreč cene hrane na svetovnih trgih izrazito poskočile in v mnogih revnih ter razvijajočih se državah je pomanjkanje hrane privedlo do nemirov in izgredov.

Nadaljevanje na: http://svetkapitala.delo.si/ikonomija/pridelujemo-hrano-da-nahranimo-podgane-4365

Klemen Košir

Potrošništvo

Zakaj Slovenec po smrti ne gre v nebesa ampak v nakupovalno središče? V oddaji Studio City sta se z voditeljem Marcelom Štefančičem jr. o potrošništvu med Slovenci pogovarjala psiholog Aleksander Zadel in antropolog Dan Podjed.

Posnetek na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-city/174507890

Napotili:
https://www.rtvslo.si/studiocity/
https://tehtnica.wordpress.com/2016/03/03/vpliv-potrosnistva-na-okolje/