Category: Odpadki

Diderojev učinek

Leta 1765 je ruska carica Katarina Velika izvedela, da je Denis Diderot (1713 – 1784), znameniti francoski razsvetljenski filozof, pisatelj, umetnosti kritik in soustanovitelj ter glavni urednik znamenite Enciklopedije (Encyclopédie), v resnih finančnih težavah. Kot dobro znana podpornica razsvetljenskih filozofov, je nemudoma kupila njegovo zbirko knjig; vendar jo je Diderot lahko obdržal doma. Poleg tega ga je za 25 let zaposlila kot svojega knjižničarja in mu vnaprej izplačala celotno plačo.

Diderot, katerega finančno stanje ni bilo nikoli preveč dobro, je nekaj tega denarja porabil tudi za nakup čudovitega škrlatnega ogrinjala. Po določen času je prišel do ugotovitve, da njegovo skromno stanovanje ni dovolj dobro za nov kos oblačila. Da bi ta problem rešil, je najprej zamenjal tapete, potem naslonjač, mizo in tako naprej. Kmalu je zamenjal večino starih stvari z novimi in se ponovno znašel v dolgovih, hkrati pa še vedno hrepenel po novih materialnih dobrinah. (How the Diderot Effect explains why you buy things you don’t need)

Svoj »spust« v materializem je leta 1769 popisal v svojem eseju Obžalovanje za mojim starim ogrinjalom (Regrets for my Old Dressing Gown). V njem je opisal, kako je njegovo staro ogrinjalo že po videzu (npr. vidne sledi črnila in brisanja prahu s knjig) izražalo njegovo bistvo – pisateljevanje in literaturo. Z ostalimi predmeti v stanovanju je to ogrinjalo tvorilo harmonijo, četudi v revščini. Ko pa je kupil novega, se je ta harmonija porušila.

Diderojev učinek (Diderot Effect – besedno zvezo je leta 1988 skoval kanadski antropolog Grant McCraken) – torej temelji na dveh predpostavkah o naših potrošniških navadah:

– stvari, ki jih kupimo, postanejo del naše identitete in se običajno med seboj dopolnjujejo;

– če dobimo novo stvar, ki odstopa od te identitete, pa lahko sproži celo vrsto nakupov, da bi ustvarili novo harmonično celoto.

Diderot je kot filozof prišel do spoznanj, ki nam danes lahko še kako koristijo. Zdaj smo veliko globlje »potopljeni« v materializem, kot so bili ljudje Diderojevega časa. Komercializacija je tako vsesplošno prisotna in prefinjena, da sploh ne opazimo, kako nas uničuje – kot posameznike, kot družbo in celotno globalno okolje. Eden od vidnejših »obrazov« komercializacije je potrošništvo.

Proizvodna podjetja, trgovine in mediji vedo, da stvari, ki nas obkrožajo, sčasoma postanejo del naše identitete ali povedano drugače: ljudje se identificiramo s svojimi stvarmi. Zato prodajalci o izdelkih (in storitvah) ne govorijo kot o materialnih stvareh, temveč jih opisujejo oziroma reklamirajo z osebnostnimi lastnostmi – avto tako lahko izraža moč, svobodo, samozavest itd. S sodobnimi družbenimi mediji, ki jih množično uporabljamo, pa korporacije sledijo našim navadam, zanimanjem, »prijateljstvom« in nam ponujajo natanko to, kar se enostavno vklopi v našo identiteto.

A to jim ni dovolj, zato ves čas ustvarjajo, modernizirajo, prenavljajo, redizajnirajo izdelke, ki v nas sprožajo novo iskanje harmonije. Če kupimo nov telefon, moramo kupiti še celo vrsto novih predmetov (npr. ovitek, slušalke, zaščitno steklo), ki tvorijo novo celoto. Če kupimo nov štedilnik, bomo morda postopno spremenili kuhinjo ali morda kar celo stanovanje. Če kupimo nov televizor, bo morda dnevna soba kmalu postala preskromna in bomo z novimi nakupi iskali novo harmonijo. Če kupimo novo srajco, bomo skoraj zagotovo kupili tudi nove hlače, nogavice itd. Tudi »odstopajoče« darilo, ki presega druge naše stvari, lahko sproži nove nakupe.

Vse to pa je povezano z novimi in novimi stroški, morda krediti, lizingi, prekoračenimi limiti; pomanjkanjem časa; glavoboli in depresijami; alkoholom, drogami in drugimi »stranskimi produkti« potrošništva.

Spust v materializem pa ni povezan zgolj z vidnimi materialnimi dobrinami, temveč tudi z »nevidnimi«. Komercializacija in potrošništvo sta že osvojili tudi področja, ki so povezana s človekovim čustvenim in razumskim svetom. Tako je tudi znanje danes pogosto komercialna dobrina, mogoče je kupiti doživetja (turizem, tematski parki), užitke vseh vrst, itd. Zato danes marsikdo tudi v partnerjih vidi le »izdelek«, ki ga je mogoče zamenjati z boljšim, novejšim. Komercializacija je proces spreminjanja naravnih dobrin, rastlin in živali, družbenih dobrin in celo ljudi v trgovsko (komercialno) blago.

Filozof Denis Diderot nas iz preteklosti nagovarja, naj se ne ujamemo v past nakupovanja novih izdelkov, ki jih sploh ne potrebujemo. To, kar imamo, je lahko popolnoma v redu. Nenazadnje so stvari tu, da nam služijo, ne da nas zasužnjujejo. Čeprav v današnjem skrajno skomercializiranem svetu to ni ne lahko in ne enostavno, poskušajmo analizirati svoj odnos do stvari. Morda je povsem v redu, če obdržimo svojo staro mizo ali pohištvo svojih staršev, čim dlje uporabljamo telefon, dodobra ponosimo svoje »stare cunje« in tako naprej. Raje kot s stvarmi, ustvarjajmo harmonijo z resničnimi prijatelji, s partnerji, s svojimi otroki, z naravo in svojo resnično naravo. Svet nam bo hvaležen.

Rok Kralj

Vir: http://za-misli.si/kolumne/rok-kralj/3779-diderojev-ucinek

Advertisements

Zelena laž

Die grune Luge. Avstrija, 2018. Režija: Werner Boote. Dokumentarni film. 93 minut.

»Pravijo mi, da lahko rešim svet. Vse, kar moram storiti, je, da kupujem trajnostne in pravične izdelke. A to je laž.« Tako Werner Boote začne svoj udarni dokumentarec, v katerem se odpravi po svetu, da bi odkril, ali niso tako imenovani »zeleni izdelki« le marketinška strategija podjetij. Tako s sodelavko Kathrin Hartmann na primer pogledata v ozadje tako imenovanega eko avtomobila, ki vozi na palmovo olje. Od dejstva, da palmovo olje uničuje pragozdove, do prikrivanja velikega izliva olja v morje. Ali pa agrikulturna podjetja, ki v Južni Ameriki izganjajo Indijance z njihovih ozemelj, da bi tam organizirala proizvodnjo »zdrave hrane«.

Boote pravi, da je tipična praksa korporacij, da vložijo ogromno denarja v promocijo svojih okolju prijaznih izdelkov, ki pa predstavljajo manj kot en odstotek njihovih izdelkov.

Film pokaže, da je nakup »eko izdelka«, ki opere vest, navadna zelena laž, in da je edina prava pot rešitve velika sprememba korporacij in vladajočih garnitur. Film je bil nominiran za najboljši dokumentarec na berlinskem filmskem festivalu.

Napovednik:

Vir: https://www.delo.si/kultura/film-tv/tv-namigi-zelena-laz-bournov-ultimat-140916.html

Napotila:
http://www.eafilm.at/english/productions/green
http://www.wernerboote.com/cms/wernerboote/index.php
http://zofijini.net/zeleni-kapitalizem/
http://zofijini.net/zeleni-kapitalizem-porocilo/

Resnična cena hitre mode

Vsako leto na odlagališčih za smeti konča na milijone ton oblačil – to je ena najhitreje rastočih kategorij odpadkov na svetu. Kako lahko modna industrija še naprej raste in hkrati rešuje potrebo okolja, da ljudje kupujejo vse manj oblek?

Posnetek prispevka YouTube kanala revije The Economist:

Za več podobnih prispevkov revije The Economist, obiščite: http://films.economist.com/

Dan brez nakupov bo – pridruži se!

Vabimo vse, ki bi radi sooblikovali obeleženje dneva brez nakupov (23. november 2018), da se nam pridružijo v FB skupini Dan brez nakupov.

Na prvem strateškem srečanju smo oblikovali začetne smernice. Če vas zanima več in bi se nam pridružili, nam pišite ali pa se pridružite skupini, kjer bomo razmišljali o kampanji. V kolikor kanala FB ne uporabljate pa nam pišite na ziva@focus.si. Vabimo vse, ki se vam zdi smiselno na ta način opozoriti na brezglavo in prekomerno potrošništvo, da se nam pridružite in podelite svoje ideje, misli, predloge…

Letos bomo dan brez nakupov obeležili 23. novembra. To je med drugim odgovor na znižanja in zapravljanje na črni petek, s katerim se že začne tudi najbolj potrošniški mesec v letu.

Lani smo v Poligonu organizirali razpravo z zanimivimi sogovorniki, ki so se strinjali, da je ta dan pomemben v sklopu opozarjanja na škodljive posledice potrošništva, kot ga poznamo danes. Kdo vse je sodeloval in kaj so gostje povedali, lahko pogledate tukaj.

Pri načrtovanju aktivnosti si želimo sodelovanja in idej čim širšega kroga ljudi. Med drugim bi radi nadaljevali z idejo iz lanskega leta, ko nismo zgolj pozivali k temu, da je v prvi vrsti treba trošiti manj, temveč smo tudi predstavljali iniciative, ki ne vključujejo trošenja. Na ta dan so se zvrstili različni dogodki, kot so izmenjevalnice, odprta je bila knjižnica reči, popravljalnica in še kaj.

Tematsko številko glasila Etični potrošnik si lahko preberete tukaj. Vabimo vas, da nas spremljate tudi na FB.

Video zapis ulične akcije, pa si lahko pogledate tukaj.
Kartica 100% popust
Kartica “Volk in ovčke”

Obenem bi se radi ob tej priložnosti ponovno zahvalili vsem bivšim, sedanjim in prihodnjim prostovoljcem in prostovoljkam, ki so in bodo soustvarjali ta dan.

VSI, KI SI ŽELITE SODELOVATI LETOS STE VABLJENI, DA SE NAM PRIDRUŽITE … saj veste – več glav več ve!!!!!

Vir: http://focus.si/dan-brez-nakupov-bo-pridruzi-se/

Umazane skrivnosti mode

Stacey Dooley preiskuje

Stacey Dooley Investigates: Fashion’s Dirty Secrets (BBC, 2018)

Nekateri trdijo, da je industrija oblačil drugi največji onesnaževalec na svetu. Stacey Dooley sooči potrošnike na eni od nakupovalnih ulic v Glasgowu, z nekaj neprijetnimi resnicami o pravkar kupljenih oblačilih.

Novinarka Stacey Dooley za dokumentarno oddajo BBC-ja potuje po svetu, da bi odkrila skrite stroške naše odvisnosti od hitre mode. Na svoje oči se prepriča, kako strupene kemikalije, ki jih uporablja industrija oblačil, onesnažujejo vodne tokove, od katerih so odvisni milijoni ljudi.

Priča je nekdanjemu Aralskemu morju, nekoč enemu največjih zalog sveže vode, ki se je danes skoraj v celoti spremenilo v prah. Tovrstna šokantna odkritja vas bodo napeljala, da boste naslednjič dvakrat premislili ali res potrebujete kak nov kos oblačila.

Posnetek na: https://www.bbc.co.uk/programmes/p06n27x3

Več na: https://www.bbc.co.uk/programmes/b0bn6034