Category: Pisma

Supermarket, kjer imamo očitno tudi kupci olimpijsko normo

»Drugič raje zlagajte drugje, umaknite se stran od blagajne.«

Čeljust mi je skoraj odpadla, bilo je poletno jutro v Hoferju, kjer sem kupila za več kot 50 evrov zaloge za babico. Ste mislili, da so v trgovini zadovoljni, če kupuješ pri njih? Kaj še! Nakup je hkrati test sposobnosti, čeprav na to ne opozorijo ob vstopu, da imajo normo v hitrosti odmika od blagajne. Kdo sem jaz, če ne želim z vso hitrostjo zabrisati praška na napolitanke?

Sicer se ukvarjam s športom in veljam za urno, a za Hofer ni bilo dovolj. Precenila sem se. Saj jih vidim upokojenske pare, kako se prestopajo že pred blagajno, se strateško razmestijo ob plačilu in začne se podajanje predmetov v voziček ob prodajalki, ki so ji naložili normo in mi nič hudega sluteč sodelujemo v njeni tlaki. Časa za izmenjavo besed ali človeški stik ni. Med izdajo računa in umikom blaga je to balast, združeni hitimo v sistem človek ali hrana je enako črtna koda. Počasnih ali oklevajočih kupcev nihče ne rabi! Mi smo tam zato, da oni prodajo, ne zato, da bi bil naš nakup po pomoti prijeten.

»Mi imamo hitre blagajne,« mi je zabrusila prodajalka, ko sem želela zložiti težje predmete spodaj v nakupovalno torbo in lažje zgoraj, jaz nepoučena o sodobnih trgovskih prijemih.

Nadaljevanje na: http://www.zdravo-slovenija.com/blog1/2016/8/18/sgj3hkjx48gdsnfol1jsd85movapor

Katerina Vidner Ferkov

Advertisements

»Vojne in beda so zato, ker hočemo vzeti zase in nikomur dati.«

Pred polno dvorano novogoriškega Kulturnega doma, kjer je pred dnevi predaval o svojem projektu Izginjajoča ljudstva, je eden najbolj znanih slovenskih fotografov, potapljač, publicist, urednik fotografije v slovenski izdaji revije National Geographic, na odru sedel v popolni temi. “Upam, da vas to ne moti,” je nagovoril občinstvo: “Pomembne so fotografije, ne jaz.”

Pred časom ste v televizijskem intervjuju rekli, da nosite dvajset let stare čevlje in deset let stare majice. Ste si pred kratkim kupili kakšen nov kos obleke?

“A veste, da sem si res kupil kavbojke? In to ravno te, ki jih imam na sebi. Ker so mi stare razpadle, tako da sem bil na otvoritvi razstave National Geographica z ameriškim veleposlanikom v strganih hlačah. In sem si kupil nove. To pa je greh. In celo v nakupovalni center sem šel, ker jih drugje na žalost ne prodajajo.”

Nadaljevanje na: http://www.primorske.si/Plus/7–Val/Vojne-in-beda-so-zato-ker-hocemo-vzeti-zase-in-nik

Vesna Humar

Napotilo:
http://www.arnehodalic.com/vizualizacija-odprtega-pisma/

Vizualizacija odprtega pisma

OGLEDALO / A MIRROR

  • Dokler za nas šivajo naša poceni oblačila, je ok.
  • As long as they are sewing cheap clothes for us, it’s ok

  • Dokler za nas izsekavajo svoje gozdove, da imamo kozmetiko s palmovim oljem, je ok.
  • As long as they are cutting out their forests so that we have our cosmetics with palm oil, it’s ok.

  • Dokler za nas izkopavajo strupene kovine za naše i-phone, i-pade in laptope, je ok.
  • As long as they are extracting toxic metals for our i-phones, i-pads and laptops, it’s ok.

  • Dokler za nas črpajo nafto, da se peljemo na izlet za konec tedna, je ok.
  • As long as they are pumping oil so that we have our weekend trips, it’s ok.

  •  Dokler za nas delajo kot sužnji na plantažah kave in kakava, da imamo svoj sladki greh, je ok.
  • As long as they are slaving away on cocoa and coffee plantations so that we have our sweet sin, it’s ok.

  • Dokler umirajo nekje daleč, da imamo mi stvari, ki so nam samoumevne, je ok.
  • As long as they are dying somewhere far away so that we can have the things we take for granted, it’s ok.

  •  Samo da niso pred našimi očmi.
  • Just so long as it is not in front of our eyes.

  • Samo da se nam z njimi ni treba soočiti.
  • Just so long as we don’t have to face them.

  • Samo da se nam ni treba soočiti s samimi sabo.
  • Just so long as we don’t have to face ourselves.

 Arne Hodalič

Vir: http://www.arnehodalic.com/vizualizacija-odprtega-pisma/

Kdo je popil mojih trinajst litrov?

Za lansko leto je mogoče izbrskati podatke o količinah popitega alkohola na prebivalca v Sloveniji. Verjetno že prebrano, a vseeno: 4,10 l piva, 5,10 l vina, 1,33 l žganih pijač, drugo pa 3 litre na leto. Izstopajo predvsem države Vzhodne Evrope, Slovenijo pa umeščajo nekje na deveto mesto. Po športnih rezultatih nekje blizu povprečja, kar pa se tiče tega področja, alarmantno visoko.

Vse skupaj je precej kritično tudi glede na to, da je v Sloveniji po zadnjih podatkih 107.488 brezposelnih. Služb ni, denarja posledično tudi ne, trgovski centri pa so vsak dan nabito polni in med množico artiklov, potrebnih za življenje, je seveda tudi veliko alkohola. Še več se ga pridela in posledično tudi proda na t. i. črnem trgu, kjer je liter vina npr. cenejši od litra mleka. Kdo ga potem ne bi pil, se marsikdo vpraša.

Pije vsakdo, a ne vsega

Pred časom je znanec Mártin, ki se je pred leti preselil s Primorske, kjer je bil Martín, postavil vprašanje, kdo vsako leto popije njegovo količino popitega alkohola. Sam ga namreč ne uživa. Iz tega so nastajale cele zgodbe, saj ob njegovi preselitvi na Štajersko, ni skoraj nihče (razen redkih izjem) mogel razumeti, kako nekdo, ki mu je ime Martin, ne pije. Pa so se na to navadili njegovi znanci, ki so mu na začetku ob srečanjih točili »pijačo«, kmalu pa ugotovili, da je vse zastonj. Kasneje so se nekaj časa celo norčevali iz njega in mu naročali mleko, a na njihovo veliko razočaranje, je le redko dobil naročeno, saj mleko ni tipična pijača ob obisku gostilne.

Temu so sledile primerjave, dovtipi in opazke, češ da je prezahteven. Cena brizganca je nižja od cene dveh decilitrov mleka. Pa so mu začeli naročati vodo. In pri tem je ostalo. Danes Mártin še vedno kdaj pa kdaj zaide s znanci v gostilno, a brez večjih težav. »Naučil« jih je, da vsakdo pije, kar mu prija in se navkljub različni konzumaciji pijač dobro razumejo. Ob vseh teh prelitih besedah na papirju je potrebno poudariti, da je pomembna kultura pitja. Če se že pije, naj se zmerno in z razumom, brez vsiljevanja drugim in upoštevanje dejstva, da smo različni: eni pijejo alkohol, drugi pač ne. Zakaj? Odgovori si naj vsak zase.

Alkohol je zelo nevaren

Neškodljivega pitja alkohola ni, obstaja le manj tvegano pitje alkoholnih pijač. Alkohol povzroči 725 smrti na leto, je zapisala Kubljeva v enem od svojih prispevkov. Verjetno se je mogoče strinjati z njo, čeprav je veliko »čejev«. Poznanih je veliko primerov smrtnih slučajev ljudi s t. i. cirozo jeter, ki niso nikoli uživali alkohola. Vsekakor uživanje alkohola ni zdravo, saj (verjetno bo tako) gotovo pripomore pri širjenju določenih obolenj in posledično tragičnim koncem posameznikov.

Uživanje alkohola zdravniki celo priporočajo, pa to naj ne zveni kot kakšna reklama. Seveda ne predpišejo tega in tudi ne zahtevajo, da se pije, vsekakor pa ne prekomerno, kar veliko pivcev tudi počne. Ena enota je 1 dl vina, 2,5 dl piva ali 0,3 dl žgane pijače – tole je baje še normalno. Kar je več od tega, lahko pivca že definira kot alkoholika. Seveda me bo kdo od bralcev označil za pisca, ki rad pretirava, a to so pokazale raziskave, ki jim (ne vedno) gre verjeti.

PoslediceSpet bo morda kdo, ki tu in tam zaradi pretiranega »gledanja v kozarec« ne bo najbolj navdušen, a alkoholike so v javnem življenju preimenovali v »pijance«. Drži, slabšalno se sliši, žal pa je težko kje zaslediti, da bi se zaradi spremembe poimenovanja zmanjšalo pitje alkohola. Verjetno se (zgolj zaradi tega) tudi ne bo. Je pa treba priznati, da je ljudski izrek že dlje časa »zahteval« spremembo izraza, saj pravi, da se »pijanec spreobrne, ko se v jamo zvrne«. Oprostite, pregovori, da ne bo hude krvi.

Alkoholizem je družbeno zlo

Ob zapisanem moram poudariti, da prekomerno uživanje alkohola (beri pijančevanje), ne pušča posledic samo na pivcu (da ne bo nesporazuma, tudi pivki, saj ženske niso nič manj dovzetne za pitje alkohola).

Alkoholizem je še vedno eden od najpogostejših vzrokov za nasilje, tako v družini (med partnerjema), kakor tudi v družbi na sploh (vožnja pod vplivom alkohola). Navkljub vsem dejstvom pa so Slovenci ne samo veliki uživalci alkoholnih pijač, temveč znani tudi po tem, da na veliko reklamiramo pitje alkohola. Ne neposredno, ker je zakonsko prepovedano, temveč največ z organizacijo množičnih prireditev (martinovanje), kjer teče alkohol v potokih. Če se družba bolj ali manj trudi, da bi bilo uživanja alkohola manj, potem bi morali poskrbeti, da bi bil alkohol manj dostopen (predvsem za mlade), kar se je nekoč že oblikovalo v kvazi zakon, ki pa se ga, žal, tako uživalci, prodajalci, kakor tudi nadzorne, inšpekcijske službe ne držijo. Tako služi zgolj propagandi, ki so si jo v določenih obdobjih privoščile določene politične opcije za pridobivanje potrebnih točk.

Alkohol in otroci

O tej nevarni razvadi je potrebno govoriti ves čas in povsod. Če se opozarja na razvade, kot so droge, igre na srečo, spolnost, je potrebno tudi na alkoholizem. Začeti je potrebno že pri otrocih – v šoli. Na šolah morajo imeti jasna pravila glede odnosa do alkohola, po katerih se morajo ravnati prav vsi: učenci, učitelji, tehnični sodelavci in starši (šolske zabave brez alkohola brezpogojno za vse udeležence le-teh). Podobno kot v družinah, bi tudi v šolah morali predvideti ukrepe za kršitelje pravil, še prej pa natančno določiti načine, s katerimi bi ugotavljali, ali je nekdo pod vplivom alkohola.

Na enem izmed neštetih forumov je mogoče prebrati,« da je alkohol v našem okolju dostopen vsakomur ob vsakem času (tudi dopoldan v vseh kafičih pred deseto uro, če ne drugače »pod šankom«). To pomeni, da ga lahko tudi otrok dobi brez večjih težav. Zato je za starše pomembno, da opazijo oziroma prepoznajo, kdaj je otrok začel uživati alkoholne pijače in se z njim o tem pogovorijo. Pogovori o alkoholu naj bodo primerni otrokovi starosti in izkušnjam. Vzemite si čas za pogovor s svojim otrokom. Za pogovor o alkoholu ni nikoli prezgodaj in nikoli prepozno.«

Čeprav starši posvečajo veliko pozornosti svojim otrokom, so včasih preveč tolerantni in se zadovoljujejo z vsesplošno oceno, da če »otrok nekaj malega popije, še ni tako hudo«. Pozablja se, da je alkoholizem razvada, kar pomeni, da če se ga pogosto uživa, postane telo odvisno od teh substanc in želi, hoče, potrebuje vedno več. Otroku so lahko glede tega starši najboljši zgled: ne pijejo (pretirano) pred njim, otrokom ne pripovedujejo (svojih) pivskih dogodivščin, ne vozijo, kadar pijejo, sploh pa – ne poudarjajo, kako pitje ne škoduje zdravju. Zavedati se je potrebno, da se otroci izobražujejo in dobro vedo, kaj je dobro in kaj ne, veliko krat pa se ne zavedajo, kaj je prav in kaj ne. Pravijo, da zgledi vlečejo in tudi otroci ter mladostniki se zgledujejo po svojih starših. Raziskave so pokazale, da je za otroke, katerih starši pijejo, večja verjetnost, da sami sežejo po alkoholnih pijačah. Starši – bodite torej zgled svojim otrokom.

Epilog

Na obzorju je veseli december. To ni samo znak za nakupovalno mrzlico, obiske mož, ki obdarujejo, drevesc in lučk. To je tudi čas, ko se običajno veliko več jé, predvsem pa še toliko več pije. Marsikdo se rad pohvali, da ne more, ali ne zna biti vesel in dobre volje, če kaj ne popije, s tem pa se misli alkohol. Če že ne gre brez njega, naj ga bo v dovoljeni meri, da bo zadovoljen tisti, ki ga uživa, njegovi najbližji in družba, ki bo z njim. S tem bo manj slabe volje v družini, posledično več smeha in zadovoljstva. Zatorej, veliko zabave, sreče in zadovoljstva, kar lahko doživite tudi z zmerno količino alkohola, ali brez njega.

                                                                                                        Mag. Bojan Macuh

Volkswagnov maraton in oglaševalska kultura laži

25. oktobra bo v Ljubljani potekala ena največjih rekreativnih prireditev pri nas, jubilejni 20. ljubljanski maraton, ki je letos po glavnem sponzorju prireditve poimenovana »Volkswagen Ljubljanski maraton«. Glede na to, v kakšnih kontekstih te dni beremo o škandalu v tem podjetju, je že odločitev, kaj šele vztrajanje organizatorjev pri glavnem sponzorju te rekreativne prireditve, lahko sporna.

Medijska sporočila o Volkswagnu gredo nekako takole: »Pred kratkim so odkrili, da je nemško avtomobilsko podjetje Volkswagen prodajalo avtomobile na dizelski pogon s programsko opremo, ki je prirejala podatke o izpustih škodljivih snovi. Vgradili so jo v kar 11 milijonov avtomobilov po vsem svetu. Na testih so zdaj ugotovili, da je Volkswagnova oprema prikazovala nižje vrednosti vsebnosti škodljivih izpustov, kot jih imajo avtomobili v resnici. […] Po podatkih družbe Porsche Slovenija je s sporno Volkswagnovo opremo v Sloveniji opremljenih 34.291 vozil. Po posameznih znamkah gre za 22.085 osebnih in gospodarskih vozil Volkswagen, Škoda (6.173), Audi (3.888) ter 2.145 vozil znamke Seat. […] Škandal je že sprožil vrsto dodatnih preiskav po vsem svetu, v ZDA in Švici pa so že prepovedali prodajo modelov, v katere je vgrajena sporna tehnologija. Hrvaška je napovedala, da bo od Volkswagna zahtevala odškodnino, če se bodo navedbe o manipulacijah s programsko opremo za merjenje izpuhov škodljivih snovi izkazale za točne. “Proizvajalec bo moral plačati zaradi svojega pohlepa, onesnaženja okolja in zdravja ljudi,” so pojasnili na ministrstvu za varstvo okolja in narave. Z ministrstva so še sporočili, da bo njihova posebna preiskovalna komisija preverila navedbe o obtožbah proti Volkswagnu, izračunala finančne posledice ekološke prevare in predlagala pravne ukrepe.«

Kot vemo, pri tem Volkswagen verjetno ni bil osamljen. Že leta 2011 je Greenpeace proti Volkswagnu izvajal kampanjo, ki jo je poimenoval »The Dark Side of Volkswagen« (Temna stran Volkswagna). Z njo je želel javnost opozoriti na dvoličnost enega največjih avtomobilskih podjetij na svetu, ki se izdaja za »najbolj zeleno avtomobilsko podjetje«, hkrati pa v EU blokira regulacije na področju učinkovitosti avtomobilov. Teh praks uveljavljanja industrijske moči za svoje interese, ki so v nasprotju z interesi potrošnikov in okolja, vse do danes podjetje ni spremenilo.

Navkljub vsemu temu je jubilejna osrednja slovenska rekreativna prireditev, ki že po definiciji »slavi« svobodo lastnega gibanja in čisto okolje, poimenovana po tem podjetju. To lahko sicer do neke mere razumemo, če poznamo sodoben kontekst tovrstnih prireditev. Maratoni in podobne množične rekreativne prireditve so postali nekakšen »trendovski trgovski center« na prostem, kjer je v ospredju predvsem slavljenje potrošništva. Čeprav si tudi tovrstna »potrošniška blaznost« nedvomno zasluži resen premislek, pa je v aktualnem primeru še bolj smiselno kritiko usmeriti proti glavnemu sponzorju rekreativne prireditve.

V Sloveniji imamo močno avtomobilsko kulturo in tudi močno povezavo z (nemško) avtomobilsko industrijo, zato je dejstvo, da pri nas glede te »afere« v glavnem vlada molk, nekoliko lažje razumeti. Ravno omenjena prireditev je tako idealna priložnost, da ta molk »razbijemo« in podjetju Volkswagen povemo, kaj si mislimo o njihovem početju.

Vse udeležence maratona, gledalce in mimoidoče zato pozivamo, da na ali ob omenjeni prireditvi proti podjetju Volkswagen in njegovim dejanjem, ki so v škodo potrošnikom in okolju, izrazijo vsaj kak simboličen protest! V ta namen smo pripravili nekaj gradiva, ki ga lahko uporabite, lahko pa ste seveda kreativni tudi sami in na laži in zavajanja, ki jih v javnem prostoru ne smemo in ne moremo dovoliti, opozorite na kak sebi lasten način. Ustrezno bi se morali odzvati tudi množični in drugi mediji. Če morda lahko razumemo organizatorje, da se niso pravočasno odločili za umik svojega sponzorja, pa verjetno ne bo mogoče razumeti indiference vsaj tistih v množici ljudi, ki razumejo logike potrošništva in imajo ob njih vsaj takrat, ko gre za sporne oglaševalce, moralne pomisleke.

Dovolj je bilo prevar! Volkswagen, nič več zavajanj!

Prirejeni Greenpeacov strip:

VW1_text VW2_textVW3_text VW4_textVW5_text

Nekaj predlogov, ki jih lahko uporabite za protest:

WV_test4_mala WV_test3_mala VW_0 emisij_mala VW_test1_mala

Napotila:
Ti, ti, Volkswagen (Infodrom)
http://4d.rtvslo.si/arhiv/infodrom-prispevki/174365230
Zavajanje z uradnimi podatki o porabi goriva
http://www.motorevija.si/si/356/1576/Zavajanje_z_uradnimi_podatki_o_porabi_goriva.aspx
The Dark Side of Volkswagen
http://www.greenpeace.org/eu-unit/en/Publications/2011/The-Dark-Side-of-Volkswagen/
No more lies! – Activists protest in front of Volkswagen HQ
https://www.rt.com/business/316481-vw-protests-scandal-emissions/
Time for a Boycott! Volkswagen’s Fraud Should Shock Even the Cynics
http://greenandprofitable.com/boycott-time-volkswagens-fraud-should-shock-even-the-cynics/
Eko maraton?
http://zofijini.net/cenzurirano_eko/
Europe vs CO2
http://www.euvsco2.org/
Preverite, ali ima tudi vaš avto sporno Volkswagnovo opremo
http://www.vecer.com/clanek/201510076147997
V Sloveniji s sporno Volkswagnovo opremo opremljenih 34.291 vozil
http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/v-sloveniji-s-sporno-volkswagnovo-opremo-opremljenih-34-291-vozil/375774
Volkswagen v Sloveniji upa na vnovično zaupanje, Hrvaška pa bi ga kar tožila
http://www.siol.net/avtomoto/novice/2015/10/volkswagen_odziv_slovenija.aspx
Volkswagen and the dark side of corporate sustainability
http://www.greenbiz.com/article/volkswagen-and-dark-side-corporate-sustainability
Evropa popušča pod pritiski nemške avtomobilske industrije
http://www.siol.net/avtomoto/novice/2013/10/evropa_znizanje_izpustov_meja_95_gramov_2024.aspx
Za Merklovo so interesi nemške avtomobilske industrije pomembnejši od varovanja okolja
http://www.siol.net/avtomoto/zanimivosti/saloni/2013/09/avtosalon_frankfurt_2013_angela_merkel.aspx
Volkswagen 20. Ljubljanski maraton
http://vw-ljubljanskimaraton.si/