Category: Potrošništvo

Revmatologi opozarjajo na zavajajočo spletno stran

Ne nasedajte nepreverjenim obljubam

Revmatologi opozarjajo na novo zavajanje z zdravilom, ki to ni. Na spletu se je pojavil oglas za čudežno kremo za sklepe, ki je poln laži, ljudem pa celo odsvetuje uporabo zdravil, ki jih predpisujejo zdravniki.

V ljubljanskem kliničnem centru so oglas prijavili pristojnim ustanovam in policiji, a ga je še vedno mogoče najti na spletu. Zdravniki zato bolnike opozarjajo, naj bodo previdni, saj se lahko opustitev zdravljenja konča tudi tragično.

Na spletni strani za to zdravilo namreč objavljajo lažne in nesmiselne informacije. Da revmatologi predpisujejo draga in neučinkovita zdravila, da so zaradi njih mnogi bolniki postali invalidi in celo, da je policija zato aretirala več kot 300 zdravnikov. Oglas pa seveda ponuja rešitev – kremo, ki naj bi omogočala ponovno obnovitev bolečih in uničenih sklepov. “Kolk je na primer zelo globok sklep, ne moremo ga niti potipati, oni pa obljubljajo, da bo z nanosom te kreme mogoče ozdraviti artrozo,” nesmiselnost oglasa komentira predstojnik kliničnega oddelka za revmatologijo Matija Tomšič.

Ali bo prodajalec lažnega izdelka torej odgovarjal? Na zdravstvenem inšpektoratu so nas po odgovore preusmerili k Javni agenciji za zdravila, od koder so nam pisno odgovorili, da je domnevni ponudnik tuja pravna oseba, zato njihovi inšpektorji nimajo možnosti učinkovitega ukrepanja. Zavedeni potrošniki se lahko na Tržni inšpektorat po pomoč obrnejo le, če gre za slovenskega prodajalca, sicer pa je pravi naslov Evropski potrošniški center ali pa potrošniške organizacije v državi prodajalca. Z zadevo se ukvarja policija, spletna stran pa še vedno deluje.

Prispevek na: https://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/174569676?jwsource=cl

Vir: http://www.rtvslo.si/zdravje/novice/revmatologi-opozarjajo-na-zavajajoco-spletno-stran/469322

Advertisements

Umazane skrivnosti mode

Stacey Dooley preiskuje

Stacey Dooley Investigates: Fashion’s Dirty Secrets (BBC, 2018)

Nekateri trdijo, da je industrija oblačil drugi največji onesnaževalec na svetu. Stacey Dooley sooči potrošnike na eni od nakupovalnih ulic v Glasgowu, z nekaj neprijetnimi resnicami o pravkar kupljenih oblačilih.

Novinarka Stacey Dooley za dokumentarno oddajo BBC-ja potuje po svetu, da bi odkrila skrite stroške naše odvisnosti od hitre mode. Na svoje oči se prepriča, kako strupene kemikalije, ki jih uporablja industrija oblačil, onesnažujejo vodne tokove, od katerih so odvisni milijoni ljudi.

Priča je nekdanjemu Aralskemu morju, nekoč enemu največjih zalog sveže vode, ki se je danes skoraj v celoti spremenilo v prah. Tovrstna šokantna odkritja vas bodo napeljala, da boste naslednjič dvakrat premislili ali res potrebujete kak nov kos oblačila.

Posnetek na: https://www.bbc.co.uk/programmes/p06n27x3

Več na: https://www.bbc.co.uk/programmes/b0bn6034

Milijardni posli in kako so spremenili naš svet

Billion Dollar Deals and How They Changed Your World (Jacques Peretti, BBC, 2017)

Nova tridelna dokumentarna oddaja Jacquesa Perettija posneta za BBC, raziskuje komercialne imperative, ki stojijo za in oblikujejo dogajanje na tako vitalnih in pomembnih področjih naših življenj kot so zdravje, denar in delo.

Zdravje

V prvem delu se oddaja posveča zdravju in vse bolj obsežni medikalizaciji simptomov, ki so še nedolgo nazaj veljali za povsem normalna človeška stanja.

Kaj če narobe razumemo svet? Kaj če niso politiki in svetovni dogodki tisti, ki oblikujejo naša življenja, ampak posli? Zdravniki danes predpisujejo tablete kot bi bili bomboni. Največjo porast doživljajo antidepresivi. Kako smo postali družba tabletomanov? Šlo je za poslovni načrt, strategijo, ki je življenje spremenila v bolezen in vsakega od nas v pacienta.

V poznih sedemdesetih je Henry Gadsden, direktor velikega farmacevtskega podjetja, za poslovno revijo povedal, da je industrija v težavah. S tem ko zdravi le bolezni, omejuje svojo bazo potencialnih strank. Toda z novo definicijo bolezni, obravnavo tudi tistih, ki so zdravi in sprejemanjem zdravil na recept kot nekaj tako vsakdanjega kot žvečenje žvečilke, bi lahko zdravili sodobno življenje samo.

To so bile sanje, vizija, ki je kmalu vodila marketinško mašinerijo ene najbolj dobičkonosnih industrij na planetu. Štiri leta kasneje, so bili psihiatri zbrani na konferenci Ameriškega psihiatričnega združenja (American Psychiatric Association). Gadsden je na konferenci predstavil nov priročnik, ki je napovedal veliko spremembo v načini kako definiramo in diagnosticiramo mentalne bolezni. Knjiga je bila tretja izdaja Diagnostičnega in statističnega priročnika (DSM), ki ga izdaja ameriško psihiatrično združenje. Namen priročnika je klasificirati vse mentalne bolezni, vključno z novo identificiranimi motnjami. Mož, ki je bil izbran, da ga napiše, je bil takrat 41 letni psihiater Robert Spitzer. Njegov priročnik DSM-III je spremenil naše razumevanje mentalnih bolezni in predstavil 265 diagnostičnih kategorij, ki so spremenili teorijo in prakso mentalnega zdravja.

Toda danes tudi zdravniki sami dvomijo v naraščanje priljubljenosti diagnoz kot je recimo motnja pozornosti (ADHD). V ZDA se trenutno že vsak sedmi otrok zdravi za to motnjo z zdravili, katerih dolgoročnih učinkov še ne moremo poznati. Eden od zdravnikov ocenjuje, da je le za vsakega desetega otroka, ki ga pripeljejo k njemu na zdravljenje, pa še v tem primeru gre za selekcionirano skupino staršev, ki iščejo alternativo tabletam, ta diagnoza dejansko primerna. Tako pa imajo vsi diagnozo, ki jim bo tako ali drugače sledila do konca življenja.

Tudi povsem zdravi ljudje se v želji po izboljšanju svojih sposobnosti zatekajo k tabletam. Sodobni podjetniki, nadobudni študenti in drugi v pehanju za uspehom, danes iščejo kognitivne spodbujevalce, da bi tako (p)ostali konkurenčnejši, premagali občasno lenobo in potrebo o počitku. »Ljudje si ne želijo več zaostajati,« pravi eden od uporabnikov tako imenovanih pametnih tablet oz nootropikov.

V oddaji se dotaknejo tudi cenovnega izsiljevanja farmacevtskih družb in uporabe dragocenih zdravstvenih podatkov, ki posegajo v našo privatnost in dobrobit, v komercialne namene.

Ali vsi, ki danes prejemajo antidepresive te zares potrebujejo ali je bila letvica za njihovo diagnozo iz tega ali onega razloga postavljena prenizko? In, kot izpostavi Peretti, ali zdravila celo omogočajo revščino? Če ljudi zdraviš tako, da se ti lahko soočajo z nevzdržnimi okoliščinami, ali s tem res rešujemo življenja ali zgolj učinkovito zatiramo potrebo po spremembi?

Od sindroma ADHD (hiperaktivnosti) pri otrocih do načina, kako zdravniki diagnosticirajo depresijo pri odraslih, oddaja raziskuje posle, ki so spremenili način, kako govorimo o duševnem zdravju in kako ga zdravimo. Kakšna je resnična zapuščina teh poslov? Jacques Peretti raziskuje posle med zdravstvenimi delavci in farmacevtskimi podjetji in se sprašuje, ali so se Gadsdenove sanje o zdravljenju sodobnega življenja uresničile.

Denar

V letu 2015 se je prvič v zgodovini zgodilo, da so kreditne kartice in virtualne transakcije presegle obseg gotovinskih plačil. Toda zakaj obračamo hrbet denarju in s čim ga nadomeščamo?

V drugi epizodi serije Peretti raziskuje posle, ki so oblikovali načine kako danes razumemo denar. Od izuma Paypala v devetdesetih letih do ekonomije aplikacij na pametnih telefonih, ki je sledila deset let kasneje, ta epizoda pripoveduje zgodbo o tem, kako so tehnološki velikani povzročili revolucijo digitalnega plačevanja in oblikovali načrt, da se nekega dne za vedno znebijo fizičnega denarja. Toda ali je ta novi svet digitalne, hitre porabe res v našem interesu?

Delo

Kako smo prišli od žigosanja kartic ob prihodu na delo, do preverjanja svoje službene elektronske pošte sredi noči in opravljanja štirih služb hkrati? Kako je delo od tega, kar počnemo, postalo naša osebna identiteta?

Od ustvarjanja skupnih vrednot na delovnem mestu v osemdesetih letih, do dogovora, ki je privedel do napihovanja direktorskih plač in odsotnosti vsake varnosti na delovnem mestu, Peretti razkriva, kako so ključne odločitve v zadnjih desetletjih revolucionizirale delovna mesta in našo percepcijo samega dela. Prav tako preveri avtomatizacijo na delovnem mestu. Toda ali bo doba robotov olajšala naše delovno življenje ali nas naredila za odvečne?

V sredini sedemdesetih se je v ZDA kot odziv na vse večjo konkurenco predvsem Japonske, na osnovi dveh knjižnih uspešnic, pričela uveljavljati japonska kultura dela, a z ameriškimi vrednotami. Ta kultura dela ne pojmuje le kot delo, ampak kot nekaj več. Podjetje te ne samo zaposluje, ampak ti daje tudi vrednote.

V devetdesetih se je tej vse bolj prevladujoči kulturi dela pridružila tudi gonja po učinkovitosti in bolj učinkoviti selekciji kadrov. Delavce so razdelili v tri skupine, glede na njihovo kakovost oziroma učinkovitost, pri čemer se je predvsem po najkvalitetnejših kadrih pričelo veliko povpraševanje, kar jim je izjemno dvignilo ceno in povzročilo napihovanje tako imenovanega »balona bonusov«.

V novem tisočletju se je prekariziranju delavstva pridružila še grožnja avtomatizacije. A kot so pokazali nedavni primeri, avtomatizirana prihodnost morda ne bo takšna kot si jo predstavljamo, v kateri roboti opravljajo delo namesto nas, ampak bodo ti skupaj z računalniški algoritmi uporabljeni le za to, da nas bodo nadzorovali, ocenjevali in ohranjali v vse težjem ritmu, vse bolj težaškega dela za vse manj plačila.

Napotila:
https://www.bbc.co.uk/programmes/b096sjk2
https://www.express.co.uk/showbiz/tv-radio/865501/billion-dollar-deals-and-how-they-changed-your-world-review
https://www.theguardian.com/tv-and-radio/2017/sep/28/billion-dollar-deals-the-pact-jacques-peretti-brilliant
https://www.mladina.si/118060/bolezenski-razcvet/

“Pričakovanja v zvezi s prehranskimi dopolnili so prevelika”

Prehranska dopolnila so lahko tveganje za zdravje

Temeljna razlika med zdravili je v namenu. Zdravilo je za zdravljenje, prehransko dopolnilo je za dopolnjevanje,” je glede prevelikih pričakovanj pri prehranskih dopolnilih opozoril farmacevt Matjaž Tuš.

Pričakovanja ljudi v zvezi s prehranskimi dopolnili in njihovim vplivom na naše zdravje ali celo potek bolezni so pogosto prevelika in neutemeljena,” je poudaril predsednik slovenskega farmacevtskega društva Matjaž Tuš. Slovensko farmacevtsko društvo je namreč v sodelovanju z Lekarniško zbornico v različnih krajih po Sloveniji izvedlo anketo glede razlikovanja med zdravili in prehranskimi dopolnili. Rezultati ankete pa so, kot so navedli, potrdili izkušnje njihovih kolegov v lekarnah.

Rezultati tudi kažejo, da se največ ljudi odloči za prehransko dopolnilo po nasvetu sorodnika, soseda, sodelavca in znanca ali pa zaradi reklam ali drugih informacij v medijih in na spletu,” je povedal Tuš in dodal, da je zaradi tveganj za zdravje posameznika, ki so lahko tudi posledica uporabe prehranskih dopolnil, koristno, da se pred odločitvijo njihovo uporabe ljudje posvetujejo s strokovnjakom.

Nadzora skorajda ni

Ponudba prehranskih dodatkov se na slovenskem trgu zdi velikanska. Njihovo oglaševanje pa se, zaradi čudežev, ki naj bi jih povzročalo samo njihovo uživanje, že na prvi pogled zdi zavajajoče. Vendar nadzor nad prehranskimi dodatki in njihovo resnično vrednostjo skorajda ne obstaja.

Kot pojasnjuje Tuš, od leta 2013 nimamo več vpeljanega sistema notifikacije prehranskih dopolnil. Pred tem letom je namreč moralo biti vsako prehransko dopolnilo zapisano pri ministrstvu za zdravje. To je pomenilo, da je trgovec, ki je tržil prehransko dopolnilo, o tem moral obvestiti zdravstveno ministrstvo, ki je skrbelo za seznam, izdelki pa se sicer niso preverjali. Vendar ker zakonodaja EU-ja ne predvideva takšnih seznamov, je bil notifikacijski sistem odpravljen.

V tem trenutku vam nihče ne more povedati, koliko prehranskih dopolnil je na trgu. Po naših izkušnjah se pojavlja cel kup izdelkov, ki jim pripisujejo neke lastnosti in vpliv na zdravje, vendar ga dejansko nimajo. To je velik problem tako pri nas kot po Evropi in po vsem svetu,” pravi predsednik farmacevtskega društva in dodaja, da zakonodajo na tem področju imamo, saj so opredeljene zdravstvene trditve, ki se smejo uporabljati na živilih, kamor spadajo prehranska dopolnila. Težava pa je, kot pravi, da številni proizvajalci tega ne upoštevajo.

Na trgu se tako lahko pojavijo izdelki, ki se jim pripisujejo tako rekoč čudežne lastnosti. Ker nimamo sistematičnega preverjanja kakovosti, preden pride izdelek na trg, lahko vsebuje snovi, ki so zdravju škodljive. Zakonodaja pravi, da prehransko dopolnilo vsebuje snovi, katerih uporaba je dokazano varna. Če ni nadzora, vstopne bariere pred trgom, lahko različni deležniki to razumejo različno, posledica pa je poplava izdelkov, ki jih ne trgu ne bi smelo biti,” je še pojasnil. Vzrok je deloma tudi v tem, da se prehranska dopolnila preverjajo kot živila. Zato je nadzor glede na število izdelkov in število pristojnih inšpektorjev precej težaven.

Bdenje nad živili

Tuš pravi, da se zadnja leta uveljavlja sistem nutrivigilance, čuječnost, bdenje nad živili: “V prihodnjih letih bo konkretnih informacij več. Gremo po analogiji zdravil, po farmakovigilanci, sistemu nadzora spremljanja zdravil, ko je že na trgu. Ko zdravilo vstopi v milijonsko populacijo, se lahko pojavilo težave, ki jih v kliničnem preizkušanju na nekaj tisoč ljudeh ni bilo.”

Previdno pri nakupu zdravilnih rastlin

Predsednica Sekcije farmacevtov javnih lekarn pri farmacevtskem društvu Miroslava Abazović pa je pojasnila, da se povečuje tudi uporaba zdravilnih rastlin in izdelkov iz njih. “Ko se odločate za nakup izdelka iz zdravilnih rastlin, naj bodo vaša prva izbira tisti izdelki iz zdravilnih rastlin, ki so registrirani kot zdravilo,” je dejala. Druga izbira pa so, kot je povedala, izdelki znanih proizvajalcev, ki upoštevajo predpise dobre proizvodne prakse.

Gregor Cerar

Vir: http://www.rtvslo.si/zdravje/novice/pricakovanja-v-zvezi-s-prehranskimi-dopolnili-so-prevelika/466393

Evropa, čas je, da prenehamo biti odvisni od rasti

Pismo skupine zaskrbljenih znanstvenikov s področij družboslovja in naravoslovja iz vseh 28 držav EU poziva Evropsko unijo, njene institucije in države članice

Znanstveniki, politiki in oblikovalci politik se ta teden zbirajo v Bruslju na prelomni konferenci. Namen dogodka, ki ga organizirajo poslanci petih različnih političnih skupin Evropskega parlamenta, skupaj s sindikati in nevladnimi organizacijami, je preučiti možnosti za ‘post-rastno gospodarstvo’ v Evropi.

Zadnjih sedem desetletij je bila rast BDP najpomembnejši gospodarski cilj evropskih držav. Toda z rastjo naših gospodarstev se je povečal tudi naš negativni vpliv na okolje. Zdaj človeštvo že presega meje prostora varnega delovanja na Zemlji in nič ne kaže, da bi se gospodarstvo razdruževalo od uporabe virov ali onesnaževanja, vsaj ne v zadostnem obsegu. Danes za reševanje družbenih problemov v evropskih državah ne potrebujemo več večje rasti, temveč bolj pošteno porazdelitev dohodka in že ustvarjenega bogastva.

Poleg tega rast, zaradi zmanjševanja produktivnosti, zasičenosti trga in degradacije okolja, postaja vse težje dosegljiva. Če se bodo trenutni trendi nadaljevali, v naslednjem desetletju v Evropi morda sploh ne bo več rasti. Trenutno se rast poskuša ohranjati z dodatnim zadolževanjem, nižanjem okoljskih standardov, podaljševanjem delovnega časa ter zmanjševanjem sredstev za socialno varnost. Takšno agresivno prizadevanje za rast za vsako ceno ustvarja družbene vrzeli in gospodarsko nestabilnost ter ogroža demokracijo.

Politične elite se vsaj za zdaj niso bile pripravljene ukvarjati s temi vprašanji. Projekt Evropske komisije Onkraj BDP se je preimenoval v BDP in več. Uradna mantra ostaja rast – sicer preoblečena v »trajnostno«, »zeleno« ali »vključujočo« – a v prvi vrsti še vedno rast. Kljub temeljnemu nasprotju med rastjo in trajnostnostjo so prizadevanja za gospodarsko rast kot cilj politik za vse države vključena celo v nove cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov.

Dobra novica je, da se je znotraj civilne družbe in akademskega sveta pojavilo gibanje post-rasti. Po svetu ga poznajo pod različnimi imeni, med drugim décroissance, Postwachstum, ekonomija ravnovesnega stanja ali obročasto gospodarstvo ter blaginja brez rasti. Od leta 2008 naprej so redne konference od-rasti privabile na tisoče udeležencev. Nastala je nova globalna pobuda Mreža za blaginjo (Wellbeing Economies Alliance oz. WE-All), ki povezuje tovrstna gibanja, evropska raziskovalna mreža pa razvija nove ‘ekološke makroekonomske modele’. Tovrstna prizadevanja kažejo, da je možno izboljšati kakovost življenja, obnoviti živi svet, zmanjšati neenakosti ter zagotoviti dostojna delovna mesta – in to brez potrebe po gospodarski rasti, pod pogojem, da sprejmemo politike za odpravo naše odvisnosti od rasti.

Nekatere predlagane spremembe vključujejo omejitve rabe virov, progresivno obdavčevanje za omejevanje naraščajoče neenakosti ter postopno krajšanje delovnega časa. Rabo virov bi bilo mogoče omejiti z uvedbo davka na ogljik, prihodki pa bi se lahko vračali kot dividende za vse ali skozi financiranje socialnih programov. Neenakost bi dodatno zmanjšala uvedba tako temeljnega kot maksimalnega dohodka, ki bi hkrati pripomogla k prerazdelitvi skrbstvenega dela in zmanjšanju neravnovesij moči, ki ogrožajo demokracijo. S pomočjo novih tehnologij bi lahko skrajšali delovni čas in izboljšali kakovost življenja, namesto da se zaradi njih odpušča množice delavcev in povečujejo dobički privilegirane manjšine.

Glede na tveganja bi bilo od politikov in oblikovalcev politik neodgovorno, da ne bi preučili možnosti za post-rastno prihodnost. Konferenca v Bruslju na to temo je obetaven začetek, vendar so potrebne mnogo trdnejše zaveze.

Kot skupina zaskrbljenih znanstvenikov s področij družboslovja in naravoslovja iz vseh 28 držav EU pozivamo Evropsko unijo, njene institucije in države članice, da:

  1. Ustanovijo posebno komisijo za post-rastno prihodnost v Evropskem parlamentu. Komisija naj aktivno sodeluje v razpravah o prihodnosti rasti, oblikuje alternativne politike za post-rastno prihodnost ter ponovno preuči smiselnost rast kot splošnega cilja politik.
  1. Vključijo alternativne kazalnike v makroekonomski okvir EU in držav članic. Gospodarske politike bi morali ocenjevati na podlagi njihovih vplivov na človekovo blaginjo, rabo virov, neenakost in zagotavljanje dostojnega dela. Tem kazalnikom je treba v odločevalskih procesih dati prednost pred BDP.
  1. Spremenijo Pakt za stabilnost in rast (SGP) v Pakt za stabilnost in blaginjo. SGP sestavlja sklop pravil, katerih cilj je omejevanje javno-finančnih primanjkljajev in javnega dolga. Dokument je potrebno revidirati ter tako zagotoviti, da bodo države članice poskrbele za temeljne potrebe svojih državljanov ter obenem zmanjšale porabo virov in emisij, nastalih zaradi odpadkov, na trajnostno raven.
  1. Ustanovijo Ministrstvo za gospodarsko tranzicijo v vsaki izmed držav članic. Nova oblika ekonomije, ki se osredotoča neposredno na blaginjo ljudi in okolja, lahko omogoči mnogo boljšo prihodnost kot ekonomija, ki je strukturno odvisna od gospodarske rasti.

*Pismo so prevedli Ajda Pistotnik, Martin Pogačar in Rok Kranjc, na končnem seznamu slovenskih podpisnikov so navedeni dr. Andrej Lukšič, mag. Ajda Pistotnik, Danijela Tamše, dr. Martin Pogačar in dr. Lidija Živčič, vseh podpisnikov je po novem skupaj že 232, najdete pa ga na tej spletni povezavi

Vir: https://www.mladina.si/187363/evropa-cas-je-da-prenehamo-biti-odvisni-od-rasti/